Naš fantek bo v kratkem star 2 leti. Kljub skoraj dvomesečnim počitnicam je z veseljem stopil ponovno v vrtec. Tudi glede obnašanja nimamo večjih težav, je razposajen, včasih pravi divjak, marsikatero narobe že  doma ušpiči.
 V zadnjem času opažam, da če pridemo kam v družbo drugih otrok  v zaprt prostor (ne v vrtec) me enostavno vleče ven in se sploh noče vklopiti v igro. Šele po nekem  času se začne igrati, vendar moram biti prisotna  v bližini tudi sama.
Zadnjič sem ga hotela vpisati na športne igrice, vendar je bil  raje kot v sobi polni otrok in  glasnega radia sedel  v garderobi, potegal vodo v wc-ju  oziroma še raje na igrišču opazovali druge otroke . Pogosto se podobno obnašanje pojavlja, če se dobimo s kakšnimi starši in otroci (ki jih ne vidi prav pogosto). V takih situacijah sicer ne joka , ampak enostavno se ne vklopi  v igro z njimi.
Motorično je  razvit... skače, brca žogo, vozi kolo.. ima  zelo rad knjigice, avtomobilčke, plastelin in v zadnjem času risanje..
Zanimajo me vaše izkušnje s tem. Gre samo za otroka, ki pač rabi več časa da se adaptira med druge ali je to normalna razvojna stopnja? Ali je to posledica tega, da staraša vidi dejasnko šele po 17 uri in ima že poln kufr drugih otrok in vrtca  ?
 

Pa glede na to, da vaju vidi šele po 17. uri in da je star skoraj dve leti, ga jaz niti pod razno ne bi rinila na kakršnekoli urice oz. igrice.

Se strinjam z Al bino. Naš triletnik je tudi tak, da se mora najprej nekak klimatizirati in si z varne razdalje ogleda prizorišče. Potem, ko se pa sprosti, je pa itak "vse njegovo". Je pa tudi odvisno, kakšen pristop imajo ljudje do njega. Eni so nekak preveč vsiljivi in takih kr nekak ne mara. Eni imajo pa v sebi nekaj, kar otroke privabi in takim ni treba niti s prstom pomigati, pa imajo okrog sebe en kup otrok.
Ga pa jaz tudi ne bi po vrtcu in po vsem dogajanju po 17.uri še kam vpisovala. Tako majhnega otročka že ne. Bo še čas za vse. Meni vem, da se tudi ne bi ljubilo.

_____________________________

Sami sončki okrog mene :)

Zita, morda je le ena od razvojnih faz, morda kombinacija vzrokov, ki jih sama predvidevaš. Težko je tako na daleč ugotavljati.
Pri nas smo imeli fazo sramežljivosti in opazovanja okoli 3. leta. Vse drugo bi, samo vključil se ne bi. Pa je bil do takrat še pri babici in dedku, po 15. uri pa z nama. Tudi mi smo hodili na skupno telovadbo, kjer se je očitno zelo dobro počutil in se je na vaditeljico prav navezal. Čez kakšna dva meseca je to obnašanje počasi izzvenelo.  Se mi zdi, da gredo kar vsi čez takšne faze.

Pri nas je ta sramežljivost trajala vse do izpred enega meseca. Pa je mali že zakorakal v peto leto. Sedaj o sramežljivosti ni ne duha in ne sluha. Kar en klik v glavi in je glavni na vasi .

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)