pozdravljene!
zanima me, kako se z možem vskladite glede časa, ki ga preživljata z enim ali z drugim otrokom? Občutek imam namreč, da sva si midva z možem po drugem otroku enostavno razdelila otroka. On ima čez ta startejšega, jaz pa mlajšo. Da ne bo pomote: zelo sem vesela, ker mi pomaga, ampak imam res občutek, da zgubljam stik s starejšim otrokom. Npr. zvečer, da vsak "svojega otroka" spat itd. Ne vem, on pravi, da pretiravam, in da je to normalno, saj dojenček zdaj bolj potrebuje mene kot njega. Se mi zdi, da se on ne bo tako navezal na tamalo kot na starejšo, ker pač nista skoraj nič skupaj ...  pretiravam? Kako je pri vas?

lp!

Tudi pri nas je prišlo do razdelitve del in nalog. Drugače res ne gre, sploh, ker je ta velik naspidiran sto na uro. Zelo sem pozorna na to, da se ukvarjam s ta večjim čim več, da ne bi dobil občutka, da ga mami zapostavlja zaradi ta male. Zato tudi zvečer sama oba pripravim za v posteljo, ati pa asistira - pripravi flaške, prinese stvari in podobno. Ko smo zunaj, se izmenjujeva - tako da je vsak z obema malo ali pa se igramo skupaj. Z vsakim dnem je lažje, ker ta mala hitro raste in se lahko že kaj skupaj postori.

Pri spanju je pa tako, da gre s ta velikim večinoma mož, mami poredko oz. takrat, ko ta velik želi, da gre mami z njim aja aja. Umivam pa ju skupaj ali pa enega za drugim. Oba v banjo, najprej se igrata, potem očedim ta malo, jo v brisači prinesem v dnevno, kjer jo porihta nato mož, jaz pa ta velikega potem dokrajčim v kopalnici in nato še previjem in spravim v pižamo.

Ne imej slabih občutkov, ne žri se, le potrudi se, da si s ta velikim čim več in mlajšega postopoma čim bolj vključuj.

Jasna

Pri nas je podobno, čeprav je že pred rojstvom drugega bil mož zelo dosti s ta večjim. Tako da ni ta večji diživel šoka "čez noč". Si pa tudi jaz vzamen čez dan kakšno uro samo za ta večjega, da ve, da ga mama ni "pozabila", ostalo pa delamo skupaj.
Večerni obredi zgledajo nekako takole, da jaz porihtam ta manjšega, mož ta večjega, vendar jaz ta večjemu vedno preberem pravljico, da ima tudi zvečer, preden zaspi, občutek, da imam čas tudi za njega.
Kaj hočeš-hvala bogu, da imamo takšne može,ki si vključujejo in pomagajo-sama bi bolj težko

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Še sreča, da je veliko sodobnih očkov takšnih, ki se normalno in z veseljem vključujejo zraven!  Včasih se mi zdi, da so bili takšni bolj izjeme.


_____________________________

Osrečujejo me zakladki Nika, Jaka in mali Izak:-)

Pri nas se še gremo tako, da ta starejšo vprašamo, kdo jo bo dal spat (umil zobe, preoblekel v pižamo, prebral pravljico) in zadnje čase izbere vedno tatija. Zaenkrat ji lahko damo na izbiro, ker je mali še dojenček in ima drugačen urnik kot ona.

Če bi se pa v tem trenutku ravno dojil, bi ga pa podojila do konca (ne traja več kot 10 minut), in šele potem ta-malo začela odpravljat spat. Če bi izbrala mene, bi kupček podiral tati, saj vse ostalo z dojenčkom lahko tudi on naredi, razen dojenja.

Urša se spopolnoma strinjam s tabo! Še dobro, da so dandanašnji očki tako prisotni in aktivni!  Če bi bila sama za vse, se bi mi zrolalo!

Hvala, ker ste me potolažile. Vidim, da več al manj povsod vlada podoben "režim"!

lp

Pri moji sestri je bilo isto, ker ima dva otroka kmalu enega za drugim. Pa pozneje ni bilo nobenih posledic v smislu, da bi bil kakšen otrok na katerega od strašev bolj navezan.