V petek sem naročena na NS, pri dr. Lukmanu na Ptuju. Zanima me, ali je katera na NS vzela poleg partnerja tudi starejšega otroka? Zanima me na splošno, ne nujno pri tem G.
Naša starejša je stara 2 leti in ker trenutno ni popolnoma zdrava, jo imam doma, ne v vrtcu. V petek dopoldan si bom težko zrihtala varstvo, zato bi jo vzela zraven, sicer je ne bi, ker ne vem točno, kaj lahko ima tako mali otrok od takega pregleda
V glavnem, prosim za izkušnje, bom pa najverjetneje ju3 tudi poklicala tja in vprašala.

Jaz bi ti predlagala, da torej tvoj ostane s hčerko doma. Glih ni fajn, da jo bolno voziš na mesta, kjer so nosečnice. Poleg tega bo še tako priden in umirjen dvoletnik težko pridno čičal in dal mir v taki njemu popolnoma novi in težko razumljivi situaciji.

jst sm mojga tamalega vzela zraven pri 2. nosečnosti, star pa je bil 3 lete. itak je šel ati tudi zraven, ampak pri tretjemu sem se že odločila, da boma šla z mojim sama. sam pregled je trajal okoli 15 min in tamali se je hitro začel dolgočasiti. itak je bil sprva navdušen, ko je videl dojenčka, nato pa se je kmalu naveličal. pomagali nisto niti bonbončki, ki jih je imela zdravnica na mizi tako da sedaj spremstvo otrok definitivno odpade.

< Sporočilo je popravil butt3rfly -- 2.11.2011 15:15:02 >

Glede na to, d aje punčka stara dve leti, bi jo jaz pustila doma. Drugače bi razmišljala, če bi bil otrok starejši. Naš prvorojenec je bil star 4 leta, ko smo šli na NS. Nič mu ni bilo jasno. Imel je tisoč vprašanj, predvsem o gumbih ultrazvoka

Naša (takrat skoraj 18 mesecev) je ba na vseh pregledih zraven (NS, 3D), ati je želel bit zraven- tako sem želela tud jaz, tamale pa nisva imela kam dat tisti čas. Naša je bla pridna, ni sitnarila pa še G (NS- dr. Miglar, 3D- dr. Lukman 2×) je bil vesel da je sestrica zraven.

Jaz svojih nisem jemala zraven - prvič itak še ne bi nič zastopila (je bila komaj 1 leto stara, ko sem imela ns), drugič pa sta bili že dve in bi se potem znalo zgodit, da bi ju vse drugo zanimalo in bi ju lubi moral okoli lovit, namesto da bi užival ob prvem pogledu na 3. otroka... Pa še eno skrb sem imela: če bi rekli, ad je kaj narobe, bi rajši, da to najprej samo nama povejo, da se imam čas skulirat in razmislit, kako to njima povedat, ne pa da je vse naenkrat. Jima pa vsakič pokažem slikice iz pregleda, čeprav ne vem, če onidve tam kaj vidita - se mi zdi, da enako kot babice in dedki .

Če pa ne moreš dobit varstva, pa tako nimaš izbire - vzemi jo zraven. večinoma niso proti (sem vsakič vprašala za vsak slučaj, če ne bi imela kam dat). Če bi morala izbirat - ali oba oz. vsi 3je ali noben, potem bi rajši, da sta obe z očijem zraven. Ker njega pa hočem met tam. Če je kaj narobe, bi rada, da je zraven, ga rabim. Če je vse super, bi se rada veselila z njim.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jaz nisem vzela tavečje zraven, bila je pa stara okoli leta in pol takrat. Če ne bi imela varstva, bi jo pa seveda vzela, kaj pa naj drugega. Če bi ji bilo dolgčas, bi pa moj šel z njo ven.

Bi bila pripravljena tudi ekstra plačat kakšni študentki za tisto uro varstva. To se mi zdi stvar mene in partnerja, ne pa otrok.

enako!

Jaz sem imela pri prejšnji nosečnosti to izkušnjo (na NS ugotovili, da plod nima več utripa) in sem bila zelo vesela, da tamale ni bilo poleg, da sem se lahko v miru zjokala in prišla domov že skulirana (kolikor si pač lahko).
V sedanji nosečnosti sem šla tudi sama, ker sem se bala... in spet sem imela zaradi ogromnega hematoma veliko možnosti, da se vse slabo konča...
Zato sem za dojenčka naši 3-letnici povedala šele v 5. mesecu nosečnosti. Je dovolj časa, da se veseli dojenčka, pa prihranjena ji je zmeda in razočaranje, če bi šlo kaj narobe...

Pojdi sama, pa potem veselo novico in slikico deli s partnerjem in tamalo.

Midva bi tudi počakala ampak mene je Ronja sama vprašala - tisti dan, ko sem naredila test! Niti lubi še ni vedel! Niti se nisva prej pogovarjala pred njo o tem, da planirava naredit še enega - pa takrat naju je itak mal presenetilo vse skup (pač ne veš, če bo glih takoj ratalo, otroci pa vse takoj naprej povejo in nama ni blo glih že vnaprej za poslušat: "a vi boste meli pa še enega dojenčka", njega pa od nikoder ali pa "Pa sta vidva to ziher?" - ko je že, nimajo kaj ). In ona meni tisti dan (pa ni videla, da sem delala test, ker sem ga naredila ob 4h zjutraj, ko sem se zbudila od slabosti in takrat še ni bila budna). Nimam pojma, od kod ji to. Tisti dan sem še mutila, ker sem hotela najprej njemu povedat, potem sva ji pa povedala, nisem ji mogla lagat ves čas...
Ni bil pa potem noben tak problem, ko sem ji povedala za splav - da je bil dojenček bolan in je umrl in da morava naredit novega. Samo kar nekaj časa ni dojela, da ga ni - no, potem je pa itak že spet bil. Prav hudo pa nobeni ni bilo zato.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/