Naš Tinajček je drugače zelo neboječ fantek, pri tem milsim, da se ne boji drugih oseb. Boji pa se, milsim, da teme. In sicer naj povem, da smo šli predvčerajšnjim v gozd in ni bilo več tako svetlo, se je začel jokati in ni hotel sedeti v vozičku. Poleg tega, ko se peljemo zvečer domov po cesti, ki ni osvetljena, se začne jokati, tako da moramo imeti v avtu prižgano luč. To traja kakšna dva tedna, prej ni bilo problemov s tem.
Kaj milsite? A je to strah pred temo?
A imate podobne izkušnje?
Česa se bojijo vaši malčki?

pa, pa

:kuza::muca::muca::kuza:

Ne vem, mogoče ga je res strah teme. Jaz sem mojega načrtno navajala, da je tema nekaj lepega, da lahko svetijo zvezdice in luna. Pa da grjo takrat prički spat, da se lepo naspijo, da niso utrujeni, pa da travica spi in podobne lepe stvari. Vau, kako je to lepo. Tudi za grmenje in močan naliv, ko kaplje padajo po roletah ali steklih, sem ubrala podobno noto. Joj, kako fino bo lahko padal dežek, ko tako grmi, da bi lepo travico zalil, pa rožice, da bodo lahko lepe zrasle. Poskusi, mogoče bo še vedno zaleglo.

Splišni, tole si moram pa zapomnit. Super ideja!

Pri nas se to še ni pojavilo. Imava pa podobno taktiko, kot ti je napisala Splišni. Razlagamo mu, da gre zvečer sonček spat, da pride lunca, od malega sva ga navadila spati brez luči, tako da zaenkrat ni pokazal strahu. Najdite nekaj, kar mu je v temi lahko zanimivo. Mogoče malo svetilko, s katero bo lahko "risal" po steni. Naš se je s tem nekaj časa zelo rad igral. Ali pa prižgite svečko in opazujte svetlobo.
Pomagala?
Btw, ste včeraj plavali?

Tud naš TImor je tak.Ponoči in za spat ni problem,v avtu ali pa zunaj,je pa jok.Samo,da se stisne pa je o.k.Mogoče ju malo pr srčku stisne,mislim,da bo minil.Grmenjabliskanja in ostalega ropota se sploh ne boji-se smeje.Po mojem je to prehodna faza.Bosta pač mogla ugotovit,da se ponoči ne vidi vse tako kot podnevi.
Lp:sloncek: