fant je s kmetije jaz pa z mesta. kaj mislite ali bom zdaj morala pri njegovih kar pomagat njegovi mami pri delu. recimo pri kuhi kosila intd ali mi to ni treba. bila sem na obisku nekaj časa. nič ni še besed kje bova skupaj živela. kako ravnati. da bo prav. je pa res da mi je ogromno da sem s svojo ljubeznijo in ko sva skupaj se želim posvečati njemu.
torej kako naprej?
hvala

Ponudiš pomoč, če jo bo sprejela (bodoča tašča) .Nekatere imajo rade, da se jim pomaga, nekatere pa hočejo biti same pri kuhi. Jaz sem med tistimi, ki ne bi želela, da se nekdo gužva z mano
Drugače pa pusti času čas.Če bosta tam živela je normalno, da pomagaš na vrtu, če boš dobila hrano za to.
Sama ne bi mogla jemati, pa zato nič pomagati.Odvisno v kakšno družino boš prišla. Vso srečo.

seveda... do kolen v zasko...če so klobase not...

Če ti ni težko se na kmetijo priselit in potem tam pomagat, potem ni panike. Meni bi bilo, jaz nisem iz te zgodbe.

Drugače pa res najbolje, da vprašaš, če kaj pomagaš.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Če boš šla živet na kmetijo potem kar pričakuj da boš mogla kaj pomagat,pa ne mogoče ravno v kuhinji ampak zunaj,tam pa ja vsi vse delajo.

vprašanje, kake starše ma?Eni tudi nimajo radi ,da se vmešavaš, sploh v kuhni, sam sigurno se bo kaj našlo, ko boš mogla oz. lahko pomagala.

_____________________________

ne hodi pred menoj, morda ne bom sledil,
ne hodi za menoj , morda ne bom vodil.
hodi ob meni in mi bodi prijatelj.
(a camus)

Pač vprašaš če lahko pomagaš kaj.

Če se boš pa preselila na kmetijo, pa resno dvomim da bodo oni krompir pobirali pa plevel plel ti pa doma si nohte lakirala

punca: rokave zavihat, pljunt v roko, pa delat...

Pa srečno.


_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

Ste pa kar malo hudobne, tako hudo pa spet ni na kmetih. Ona o pomoči v kuhinji, ve pa o pobiranju krompirja. Kolikor vidim, že vsi pobirajo strojno,  plevejo namesto rok herbicidi, se mi zdi, da življenje danes na kmetih ni tako težko, je pa res, da je odvisno od tega, koliko je kmetija modernizirana. In življenje na kmetih ima sigurno veliko prednosti pred življenjem v spalnem naselju v ne vem katerem štuku, kjer se niti sosedje med seboj ne poznajo.

vem za  par modelov, ki  so ta mlade na kmetiji, pa so takšne gospe, da se mestna gospoda lohka skrije pred njimi. Tud povoha ne štalo  od bliz , kaj celo, da bi šla not.

Tko da punce, ni nujno, da ta mlada kaj dela na kmetiji . važno je, da pride  in rodi  vsaj kakšnega   otročka

mislim, da nima nobene veze "ta mlada na kmetih" ali pa "ta mlada v mestu" spodobi se, da se ponudiš za delo oz. povprašaš, če lahko kaj pomagaš

Mislim, da bo treba nekj v tem stilu.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Ja to je pa tudi res. Sej nisemo mislile slabo, ko smo rekle, da bo morala rokave zavihat. Po moje ne zgleda lepo, če živiš na kmetiji, pa vihaš nos nad vsakim delom. Tam dela ne zmanjka in tam so ljudje navajeni delat.
Jaz bi vsekakor pomagala, ki mi ni problem kaj postorit.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Jaz imam pa rajši to, kakor pa firbčne sosede, ki ne vedo, kaj bi same s sabo, potem pa vtikajo svoj nos povsod tja, kamor jim ni treba.

To je pa robinzon napisala , ma se 100% strinjam.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

ta je pa ena boljših letos

_____________________________

Moji dve nagajivki :-):

Maruša 24.12.2005
Maša 26.6.2007

Jaz pa še v življenju nism vidla strojno krompirja pobirat, pa sm iz podeželja
Očitno so notranjski kmetje za luno

In ne...življenje na kmetiji je čist simpl. Isto k v mestu. Vstaneš, spiješ kofe, greš v šiht, prideš domov, poješ, se počiš pred tv al pa z ven, zvečer na forum pa spat.
Krave se same molzejo, futrajo in kakce pucajo za sabo, pujsi isto, kure jajca kar v hladilniku znesejo, krompir kar sam v gajbe pa v klet skače, seno kar samo pride na skedenj, pleje se nč ne ker folk kemijo trosi po svoji hrani, živali kar same pridejo v hladilnik, pa sušit se tud same dajo, krompirja sploh ni treba prebirat, herbicidi pa to ......kolk mene zmeri nasmejejo blokovski ljudje k se jim zdi da kmetje uživajo
Ne nakladat punci. Dejstvo je da se na kmetih dela. In to orng dela. Razn če ni glih ena ogromna kmetija kjer se miljoni pretakajo.


Kar se pomoči pri delu tiče je pa povsod kulturno da se vpraša al se kej pomaga. V mestu in na kmetih.

Jaz ti bom tako povedala. Preselila sem se na kmetijo. Res pa je da nisem iz mesta, sem šla iz vasi (doma nismo imeli kmetije samo vrt, pa ena majcena njiva, za malo krompirja) v vas na kmetijo.

Vse je odvisno s čim se ukvarjajo tašča in tast na kmetiji, ker od tega je dosti odvisno kako delo poteka in koliko ga je in pa seveda kje je kmetija ali na ravnini ali v hribih - tudi to se zelo pozna. Če je na kmetiji živinoreja je precej drugačno delo kot v poljedeljstvu ali pa v vinogradništvu.

In ja če prideš na kmetijo moraš pričakovati da boš morala kaj pomagat, ker je to lepo in pa seveda prav pride. Sploh pa če bo kmetijo tvoj podedoval oz. se morata odločit ali bosta naprej razvijala in modernizirala kmetijo ali pa bosta vse skupaj pošasi opustila.

Predvsem pomisli kako bo življenje s taščo v isti hiši, če si ne bosta naredila stanovanja ali hiše posebej. Saj za nekaj časa lahko gre skupaj, ko pa pridejo otroci se znajo stvari zakomplicirat (predvsem kar se tiče vzgoje in prostorska stiska npr.)

Govorim ti iz izkušenj, ker sem to dala skozi, skupno življenje in sedaj končno posebej.

Dobro premisli in predvsem pogovori se stvojim in čiveč stravi dorečta, preden kar koli storiš.

Nič nisi napisala, za koliko veliko kmetijo se gre. Ali je to bolj mala ali velika, hribovska ali ravninska, mehanizirana....Ali je veliko moških rok pri hiši npr tvoj in njegov oče? Poznam jih kar nekaj "tamladih" in so različno. Se pa večinoma zmenijo, kdo bo delal zunaj in kdo notri. Če ima tamlada malega otroka-dojenčka, ponavadi vodi in skrbi za gospodinjstvo, če so pa večji, pa je tamlada zunaj in tašča notri. Ali pa se zmenita malo zunaj malo notri. Je pa fajn, da se zmenite že v začetku, da ne bo nepotrebnih soglasij. Ker pa smatram, da še nimaš otrok ti predlagam, da greš ven delat s svojim  , da malo spoznaš kmečka dela. Pa odvisno od sezone, kaj pridelujete, kdaj je delo, ali imajo živino, ali se ukvarjajo samo z zelenjavo itd...

Odvisno kje in kdo. Jaz za nekatere, ki jih poznam, ne morem reči, da se ravno pretegnejo. So pač takoj postavile komando, ko so prišle k hiši. Čeprav so dobile zagrizene tašče za delo, so jih obrnile povsem okoli prsta in so tašče sedaj tiho kot miške, tamlade pa svetnice s sijem nad glavo.  Pa hodijo k eni drugi na kofe (beri opravljajo),  po 3-4 ure večkrat na teden, pa ob koncu tedna se dobijo in kartajo do 4-5 zjutraj, seznanjeni s prav vsako pomočjo od države (kar jaz še marsikaj na RR ne zvem )....jamrajo pa kot sto  ah ne bi o tem, res ne...

< Sporočilo je popravil decembrka -- 28.12.2008 22:10:38 >

Tole še kako drži. Pogovorita se čimprej o tem, kakšni so njegovi oz. vajini načrti, ker življenje na kmetiji zna biti lepo za tistega, ki ga je pripravljen sprejeti in hudo naporno za tistega , ki ni pripravljen zavihati rokave, sprejeti smard štale in se soočiti še z marsičim kar zahteva kmetija.

Živela sem na dokaj modernizirani kmetiji in zelo dobro poznam življenje na kmetiji, zato zelo zelo cenim vsakega kmeta. Lahko je še ne vem kako modernizirana, dela tam nikoli ne zmanjka, živali potrebujejo svojo nego, treba jim je priskrbeti hrano... Lahko se greš gospo in nikoli ne povohaš štale, ampak če je ne boš ti, je bo toliko več deležen nekdo drug. Treba se je zavedati, da vsaka kmetija zahteva trdo delo. Ampak če gre za ljudi, družino, ki se med seboj spoštujejo in se imajo radi, je lahko tudi življenje na kmetiji lepo.

In naša kmetija je točno takšen primer, v kakršnega vstopaš ti - brat se je poročil z mestno punco, ki je živela vso mladost v bloku. Sama se je odločila, da je pripravljena sprejeti to življenje in zelo hitro se je vklopila, po nekaj letih je še pustila službo in se zavestno odločila, da si bo kruh služila z delom na kmetiji. Vsi sosedje se še danes čudijo, kako ji je uspelo, ampak jaz mislim, da če je volja, je vse možno.

Vsekakor ti pa priporočam, da se o tem pošteno pogovoriš najprej sama s seboj, če si sploh pripravljena sprejeti življenje na kmetiji in tudi s fantom, kako si predstavlja vajino prihodnost.

Srečno!

  maš prav.... pa še kako!