Pozdravljene,

Zdajle sem prebirala take teme in sem si rekla, da se bom nekako izpljuvala nad mojim šefom in službo, ker je stanje ratalo nevzdržno ter malo potolažile, kajti vidim da vsi moji kolegi in kolegice ne poznajo take plati službe oziroma niso doživeli.
Ma hvala bogu za njih, da niti tega nedoživijo.

Sem se dala kar v anonimno, ker po vsej možnosti lahko berejo forum žene njegovih prijatlov, pa kdo iz družine,... A najraje bi metala letake iz aviona, da vsi vedo kaj se dogaja.

Delam v majhen podjetju (s.p), ker sva 2 zaposlena in kak študent se najde vsake toliko. jaz delam najdlje in ko sem že prišla v to podjetje (po porodniški. namreč prvi službi sem dala odpoved, ker bi delala po 12ur ali 14ur brez milosti), me je prvi teden nadiral, da kako pa delam to in ono, da naj pazim,...Za vsako malenkost! Vsako malenkost sem ga vprašala, če mi kaj ni bilo jasno-naredila kot sva se zmenila, potem pa ko se je zataknila npr. ob kaki vejici v stavku, pa cel halo. Pa spet nadiral, da zakaj ga ne opozorim, da mi je dokazoval nekaj kar ni logično. (tukaj ga nikoli nisem razumela, pa tudi danes ne). Včasih je bilo idet, da ima probleme doma ali kje drugje, potem pa proti koncu šihta se je izgovarjal kako ima probleme in bla, bla, bla. A opravičila od nikjer!
Potem se je stanje malo umirilo za neko obdobje, dokler nisem zanosila. Potem pa spet jovo na novo z nadiranjem. začela sem mu nazaj odgovarjat, da kaj si misli da je. pa nič, kot da bi zidu govorila.
A glej ga zlomka, ko sem prišla iz porodniške. Od prvega dne se kregam samo s šefom. Kolektiv se je malo zvečal, sodelavci se med sabo štekamo, a šef z nami pa ne. In imam občutek, da je komaj čakal, da pridem, da se nad kom izlaja . Z vsakim dnem sem težje odhajala na delo. na koncu sem vidla, da imam za izkoristit star  dopust in sem doma, da si živce spočijem in malo razmislim kako naprej.

ojej, smiliš se mi, jaz v takem podjetju ne bi delala, škoda živcev. Upam, da se odločiš tako kot si želiš in da bo najbolje zate, ker če te v službi nadirajo, si tudi ti potem doma verjetno kot živčna razvalina, otroci si pa tega ne zaslužijo....SREČNO

Res je hudo tkole delat, pravzaprav sploh ne moreš delat če se kar naprej nekdo dere  Pa še doma pol trpijo. Jas sem imela takšno šefico od . Lepo sem ji povedala, da se nima nobene pravice dret, lahko se dere samo na svoje doma, če ji bodo dovolili.
Bila sem že tko naveličana vsega nobene volje nisem imela, šla sem v bolniško in si ta čas našla drugo zaposlitev.
Nekaj ukreni, ker tega psihično ne boš mogla prenašati dolgo.

V moji PREJŠNJI službi je bla tud ena taka grozilda.

Tajnica je že par let na antidepresivih, da sploh lahko začne dan. Jst sem vsako jutro jokala preden sem šla na šiht (pa pravjo da sem samozavestna itd... oseba). Pa sem bla vse sorte, sam človek ne. In sem poiskala drugo službo. In šla. Na ne preveč lep način.
In za mano je šel še eden, pa zdej odhajata še dva. Ostala sta še dva pa tudi ta dva iščeta novo službo.

Skratka, ko me srečujejo kolegi s katerimo smo v stikih bolj prek msn-ja al telefona pravjo, da sem čist druga oseba. Normalno, ker ni nobenga, ki bi se izživljal nad mano. Pa sem šla na slab(š)o plačo. Ampak je vredno vsakega evra manj.  To da zjutri z veseljem vstanem in grem delat, da je šefica/direktorca ful kulska, da se razumemo.

No sej v bivši službi je bil kolektiv enkraten. Ful smo se razumeli in se še danes. In se še danes dobivamo.

Moj nasvet - začni iskat novo službo. Sej ni treba da daš odpoved takoj, samo lepo in v miru in počasi išči drugo službo.