Petletnik kar na enkrat noče v vrtec. Ne pomagajo niti pogovori z njim, vsak dan je isto, joka ter govori, da noče v vrtec. Tudi če se pogovorimo z njim, takrat razume vse, a ko pridemo zjutraj v vrtec je spet halo. Opazila sem, da noče v vrtec od takrat, ko so delali na računalniku in ga je bilo strah da kaj nebi znal in podobno. Tudi učiteljica je rekla, da vse zmore, vendar ko je postavljen pred dejstvo npr.  za naslednji dan učiteljica napove da bodo delali na računalniku, ga spet skrbi.

Kako ukrepati, poizkusili smo že na vse načine, ali je to znak, da hoče biti vsepovsod prvi ali kaj?
Tudi pri raznih igrah je grozno užaljen če izgubi.
Kaj mi je še storiti?
Doma ne čutim sprememb, oziroma se vede normalno. Samo ne bi šel v vrtec.

Jaz bi se poskusila z njim pogovoriti. V smislu, da je tudi meni tezko, ce kdaj v cem ne uspem. Da je on zelo dober in mu veliko stvari gre zelo dobro, ni pa nic narobe, ce mu kje spodleti. Da se to dogaja vsem in ni treba skrbeti. Morda bi bilo dobro, ce bi mu celo stvar predstavili bolj kot igro, saj konec koncev se ni v soli! Je pa treba ta njegov strah razumeti kot pomanjkanje samozavesti in mu torej krepiti samozavest (cetudi je ima morda navidez celo prevec!).

Zdaj je spet vse ok. Spet gre v vrtec brez joka. Enkrat sva se še resno pogovorila, pa obljubila sem mu, da bom prišla pol ure prej po njega, pa vsak dan sem mu obljubila eno čokoladico Kraljestvo živali, ker zbira slikce. On je meni obljubil, jaz sem pa njemu, tako da se vsak svoje oblube drživa.


 Ponosna sem nanj!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!