POzdravljeni!

Sem razmišljala koga naj vprašam za mnenje in glede na to, da o tej temi vsak težko govori sem se odločila, da problem delim z vami v upanju, da dobim kakšen nasvet ali mnenje.
S fantom sva skupaj 4 leta in zadnje leto se trudiva, da bi družino povečala, torej, da bi zanosila. Vmes sem sicer zanosila, oba sva bila srečna, vendar sem 2 meseca nazaj splavila. Izgubo sem zelo težko preživela in še danes mi je hudo, ko se spomnem moje male pikice, ki se ni več premikala. Partner je na vse skupaj odregiral bolj optimistično, da se to pač dogaja in da nič skrbet, ker nam bo kmalu spet ratalo. Najino spolno življenje je bilo skoz brez problemov, sva oba zelo uživala. No in potem nastane problem.
Že kakšen mesec je non stop utrujen, seveda ga razumem, saj je v službi do večera in potem ima še doma delo (urejava si stanovanje), ko pride do postelje, enostavno pade in zaspi. Drugače se normalno razumeva, je nežen, pozoren in vse, na tem področju ni sprememb. No in nekaj dni nazaj, ko se končno začneva crkljat in sva bila na dobri poti, ugotovim, da je njegov penis kar naenkrat postal mehak in smo zaključili, potem se ista stvar ponovi tudi naslednji dan in včeraj spet, kar naenkrat je vsega konec. Seveda sem najprej pomislila na to, da ga ne privlačim več itd. (kar mi je bila tisti trenutek edina logična razlaga), ampak mi je zatrdil, da kar ne more, ker je preveč utrujen....potem se stisne k meni in zaspiva. Upala sem, da se bo o tem pogovarjal, vendar ni želel več govoriti o tem. Ne vem, kaj naj si mislim...upam, da imate kakšen koristen nasvet.
Hvala.

Po moje je obremenjen z mislijo na obupano željo po zanositvi, verjetno je občutljiva duša in ga to mori.........

Ne sklepaj prehitro, da se je ohladil do tebe. Raje ga vprašaj, pusti mu čas, vsekakor je zelo delikatna tema, o kateri se moški zelo težko pogovarjajo. Pogovor o načrtovanju otroka in morda gledanju na to iz kakšnega drugega zornega kota? Na malo manj obremenjen način? Poiskusiti ni greh, sicer pa je lažje reči kot to dejansko doseči.

lp

< Sporočilo je popravil Upanje ostaja -- 6.5.2009 10:14:08 >

Ja, sem že razmišljala, da ga mori vsa ta pozornost okrog zanositve. Že pred prvo zanositvijo sva morala imeti odnose na ukaz, glede na to, da sem bila na hormonski terapiji. Mogoče se je res vse nakopičilo okrog tega, kdaj so plodni dnevi, ali se bo "prijelo", ali bo vse ok.
Sem razmišljala, da je mogoče, da ga nekaj časa ne obremenjujem z ničemer v tej smeri in mu dam čas, da počakam, da si me sam zaželi.

Ja, sem že razmišljala, da ga mori vsa ta pozornost okrog zanositve. Že pred prvo zanositvijo sva morala imeti odnose na ukaz, glede na to, da sem bila na hormonski terapiji. Mogoče se je res vse nakopičilo okrog tega, kdaj so plodni dnevi, ali se bo "prijelo", ali bo vse ok.
Sem razmišljala, da je mogoče, da ga nekaj časa ne obremenjujem z ničemer v tej smeri in mu dam čas, da počakam, da si me sam zaželi.



se strinjam...Tudi moški so kdaj občutljivi bolj kot si me mislimo...


_____________________________

23.2. nama je polepšala življenje lepotička Marinela...

Jaz bi ti točno to svetovala. Ne govori mu o teh rečeh (plodni dnevi, ovulacija, zvečer je treba ipd...) Raje se ljubita, ko bosta oba za to. Morda bi bilo dobro, da tudi ti malo daš na stran vse te misli okrog zanositve... Ko vama bo pasalo, se božajta, dotikajta, poljubljajta, masirajta... Izkazujta si nežnost brez stresa in skrbi. Ne ga čakat, podari mu kakšno fino masažico ob svečkah, božaj ga... da bo občutil, da si želiš njega in ne le njegovega otroka.

Srečno!


_____________________________

Si doma? Doma si. http://www.facebook.com/doma.si.vesna

Kolko je pa star?

tudi jaz sem najprej pomislila na to. oz. samo to mi pade na misel. nekateri pač ne znajo pokazat kako hudo jim je in razmišljajo tiho. tudi obremenjevat te najverjetneje en želi, ampak ima to v glavi... ne obupaj, poskušaj mu pomagati pozabiti oz. prebroditi "krizo". ne vrzi puške v koruzo

Hvala vsem za mnenja.
Stara sva oba 29
Upam, da bo vse ok. Malo me skrbi, ampak upam, da bomo nekak premagali vse to. Ne vem, mogoče je takšno obdobje, sva oba ful razdražljiva...jaz imam še vedno tiste vzpone in padce, en dan sem polna optimizma in se veselim dneva, ko bom spet zagledala +, naslednjič sem pa spet čisto na tleh, sploh k vsak dan izvem za kakšno novo nosečnost in pol se sprašujem, kako lahko vsem uspe, le meni ne,ampak to ni del te teme....
Tkole se nama še ni nikol zgodilo, jaz sicer ne bom obupala, bom naredila vse da bo tako kot je bilo. Sem že pomislila tudi na to, da je to kakšen bolezenski znak, fant se je v zadnjih 3 mesecih kar ornk zredil (pa že prej je bil bolj okrogel), sigurno za ene 14 kg.

Se strinjam s smigli - dvomim, da ga ne privlačiš več, ker se sicer ne bi hotel stisnit s tabo, bi se obrnil stran, pa tudi pozornosti čez dan bi bilo manj.

Po mojem je tu problem. morda se noče počutit kot plemenski žrebec... Probajta vse skup bolj spontano izpeljat, vsaj za začetek... Aja, pa pri teh zadevah vedno pomaga humor - ne da ga zafrkavaš, ampak da recimo tele tajminge na hec obrneš. Pri nama je sicer ravno obratno: nimava zapovedano, kdaj morava seksat, ampak je pa zapovedano, kdaj lahko , zaradi "produktov", seveda . In takrat pomaga, da se malo pohecaš... Zadnjič recimo me je lubi čakal v postelji, pa sem rekla, da samo še perilo dam prat - pa pravi: "daj pridi že sem, sicer se bo prej tamala zbudila!" Pač tak malo, da se sprosti napetost, da mora bit točno takrat...

PS: tudi vama bo uspelo! držim pesti, da čimprej!

Ronja hvala za tako vzpodbudno sporočilo.

pri 29-ih še ne bi smelo bit teh težav iz zdr. vidika.Mislim da gre res za psih.pritisk.