Čez nekaj mesecev se bo rodil najin prvi otrok. Ker je stanje takšno da bo v družbi v tem času že kar nekaj dojenčkov ( dva sta že zunaj, dva še prideta in najin) in ker trenutno ko se punce(nove in bodoče mamice) dobimo tečejo pogovori samo o tem od katere voziček je boljši in katera kaj čuti in katera ne....se prav bojim da se bo po rojstvu začelo pravo tekmovanje glede naših dojenčkov.
ker že sedaj v teh pogovorih  ne zdržim več in  me skrbi kaj bo potem, ko bodo pogovori tekli o tem...npr. moj pa je govoril pri tot mesecih, moj je shodil pri tot mesecih, jaz sem kupla to in ono...bla bla bla.
kako ste se tiste ki že imate otroke tega rešle...upam da me razumete kaj želim vprašat ; )
Ste npr kolegicam zatežile, ste pač mislile svoje in bijo naprej...al kaj

< Sporočilo je popravil wahoo -- 19.2.2007 18:21:07 >

Naj te potolažim, da ko bo tvoj otroček na svetu, se bo tudi pri tebi marsikateri pogovr vrtel samo okoli tega in to kar avtomatsko. Kar naenkrat boš "padla noter". Saj bi bila drugače edina, ki je to, ob majhnem dojenčku ne bi zanimalo.

Še mi, stari mački , se dosti pogovarjamo o tem, kajti vedno nastopijo takšne situacije, o katerih se radi pogovarjamo. Ko je otrok enkrat na svetu, postane pač del tvojega sveta. Pa ni važno, ali je star 1 mesec ali 18 let.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

ojla Janapan!

Tvoj otrok - tvoj ponos. Jaz osebno sem vedno radra prisluhnila, kaj so imele druge za povedati o svojih piščančkih in sem kdaj povedala kaj tudi o svojem. Načeloma pa sem najbolj srečna če jaz in moja družina vemo kaj in kako. Nam je bilo važno, da se je svet vrtel okkoli nas ko smo skupaj. Nikoli nisem svojeih otrok izpostavljela in tekmovala z ničemer, pa imam danes doma zelo uspešnega športnika, zelo inteligentno deklico pa še čakamo eno bitje v roku 24 dni. Ko sem sama s seboj že primerjam ja pa kakkšen bo pa tretji a bo športnik, al bo plesalec....? Lhko pa da ne bo nič od tega ampak le zdrav,srečen in zadovoljen otrok. SUPER, to mi je najvažneje.  Pred tremi meseci sem kupila voziče, ki se si ga resnično želela( rabljen) pa okoli mene nosečke mahajo z novimi. Ok, toda jaz se zadovoljna da imam tega ki sem si ga zares želela pa čeprav iz druge roke. Lhko bi si kupila tri nove pa mi ne pade na pamet. Upam, da me razumeš kaj sem ti hotela sporočiti z tem odgovorom. Bodi srečna, zadovoljna s tem kar imaš in ne obremenjuj se z ničemer kar imajo druge drugače. Saj ne moremo vsi enako razmišljati.
lepo  ti želi še naprej in zdravega .
lp
vms 36t5/7

< Sporočilo je popravil wahoo -- 19.2.2007 18:21:25 >

po mojem je to bolj PONOS kot TEKMOVANJE....ko boš imela svojega tvojega  v rokah boš tudi taka (vse kar se bo zadevalo njega-njo bo pomembno- od kupčkov, do pokakanih plenic, novega bombažnega bodija..) take smo vse MAME. Uživaj...

Janapan! Jaz se s tem nisem nikoli obremenjevala. Moj prvi otrok je shodil, ko je bil stra eno leto. Moja mama ga je postavljala na noge pri 9 mesecih, ker je pač moj brat shodil z devetimi meseci. Pa sem ji rekla, da pač ne bo shodil z devetimi ampak kasneje. Moja druga hči pa je shodila, ko je bila stara 1 leto in pol. Se sploh nisem obremenjevala, ker pol vse nadoknadila. Kar se tiče vozičkov in ostalih cunjic, katere znamke so, se ne obremenjuj. Ker pač nimam poslanske plače, si bom pač kupila cenejšega (nobenih svetovnih znamk, ker itak znamko plačaš). Jaz se s temi stvari ne obremenjujem in tudi ti se ne obremenjuj, saj si nismo vsi enaki.

Lep pozdrav!

Jaz sicer v živo tega nisem doživljala, ker imam od kolegic edina otroka, na netu na temi od naših mesečkov pa in od začetka mi je bilo še kar ok, nekak se nisem obremenjevala s tem, potem sem se pa umaknila, ker ni bilo drugega kot samo hvalisanje vsepovprek. Nekak se mi ni dal več o tem pogovarjat, pa čeprav je bila moja tamala vedno v samem v vrhu po razvoju in bi se tudi sama lahko hvalila, samo mi je šel tak način pogovarjanja na jetra. Ne vem, meni je ponos eno, hvalisanje pa drugo, in iz drugega se potem razvije tudi tekmovanje. In ko sem dobila občutek, da se je začelo razvijat v to smer, sem se distancirala.

Meni že zdaj gre ful na jetra, ko bi se rada moja soseda, ki je tudi moja prijateljica, s katero sva nekako hkrati zanosili, pogovarjala le še o nosečnosti, vozičkih, pleničkah... Ok, noseči sva, pa kaj. Jaz bi se še vedno rada pogovarjala tako kot prej in me vse te stvari že precej dolgočasijo, tako da včasih kar obrnem pogovor na kak dober film ali anekdoto iz službe, ali karkoli, samo da ni povezano z dojenčki.
Že tako in tako se vse stvari vrtijo okoli nosečnosti, tudi v mojih mislih je o tem veliko premišljevanja, in ko bi rada en dober, sproščujoč, prijateljski čvek, je že spet ta tema.
Me je prav groza, kaj bo potem, ko bova rodili. Zdi se mi, kot da sem izgubila prijateljico in dobila eno obsedeno znanko.
In čisto verjamem, da gre pri tem tudi za ponos. Ampak življenje je pestro, ima nešteto zanimivosti. Zakaj bi se vedno pogovarjali o isti temi? Saj tudi jemo vsak dan kaj drugega, ravno tako naši možgani rabijo vedno kaj drugega.