No jas mam samo eno, ampak včeraj smo imeli obiske in so me kar napali zakaj še nimam enega, da se pol nebota razumela, da nebota mela nič od otroštva (ker zaj kao sama odrašča), da se (ko bosta starejša) nebota razumela, da mi bo fuuul žal če bom mela večjo razliko od treh let, da bi zaj že morala bit noseča drugič (mala bo avgusta 3)...... vglavnem same negativne stvari. 

A se res ne razumejo? A res potem boljše da več sploh nimaš? Dajte mal napisat vaše izkušnje? Pa da Aljo prikrajšam za lepo otroštvo ker je sama, če bi bila dva bi se skup igrala in uživala?


_____________________________

25.08.2005 Alja

Vse v življenju enkrat mine! Sreča, žalost, smeh in solze; vse je le trenutno stanje. Zato uživajmo vsak trenutek posebej in bodimo srečni.

ah ne smeš tako gledati.
žal je pa res da vse ki poznam,ki imajo razliko od 6 let in več da se ne razumejo. jaz in sestra se ne razumeva,no zdaj se malo boljše v mladosti pa čisto nič.sva razlike 8 let

Jz sem pa edinka in sem ves čas sama odraščala pa mi nič ne fali, sem čist normalna! vsaj jaz rada tako mislim, no.
Poznam pa ogromno bratov in sester, ki so narazen samo tri ali štiri leta in se prav tako ne razumejo. Po mojem je to spet ena tistih zadev, ki je odvisna od tega, kako starši otroke navajamo ene na druge in kako se obnašamo ob prihodu drugega otroka, kako prvega pripravimo na to itd. Po mojem je veliko v času preživetem skupaj, seveda pa najbrž ne moreš prisiliti dvanajstletnika, da bi kaj veliko časa preživel ob igri s triletnikom, to pa še ne pomeni, da se ne bosta razumela. No, to je moje mnenje, ker sama planiram tudi razliko tam nekje pet let.
Aja, ima kolegici, ki sta narazen 9 let in se že od otroštva super razumeta.

_____________________________

Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
(F. Prešeren)

Med mojima je razlika mesec dni manj kot 4 leta in lahko rečem le pozitivne stvari. Starejša ga je lepo sprejela, mi pomagala, ni bilo nobenega pretiranega ljubosumja. Na začetku je bila mogoče malo razočarana, ker si je ona predstavljala, da bo lahko z njim počela vse kar počne s svojo punčko, da bo bratec že takoj za igro, vendar je kar hitro dojela. Sedaj je mlajši star 8,5 mes. in odkar samostojno sedi, se lepo igrata skupaj. Predvsem pa je zelo zaščitniška do njega in igra vlogo velike sestre. Glede na to, da je bila ob rojstvu bratca stara skoraj 4 leta in dokaj samostojna, pa je bilo to zame le olajšano delo in sem se oz. se lahko obema v celoti posvečam.

ma neee, moja bratranca sta se zmeraj imela ful rada, pa sta 8 let narazen... dvoji prijatelji imajo 4 leta razlike, pa je tudi super

Midva z bratom sva deset narazen. Lih taboljš prjatli nismo, nikol nisva po disketokeh skp hodila pa tko... ampak smo se pa zmeri skp igrali, vedno je bil z nami, pa čeprav je bil še majhen se je z nami po potoku podil, pa karte igral pa vse ostalo. Sej ni bil edini.

Zdej k smo pa odrasli lahko rečem, da se krasno razumemo in upam, da bo tako ostalo.

Mi je bil pa tko za baby borna, k sem bla lih v tapravih letih ko se je rodil. In sem ga mela tud tko bolj kako naj rečem tud mal za svojga.

Poznam 3 družinice, ki imajo zelo majhno razliko med otroci -2 leta, pa je za znort pri njih doma, otroci se sploh ne razumejo med sabo, vseskozi vpitje, dretje in cufanje med otroci. Jaz na bi imela tako majhne razlike, zato še čakamo, na vsaj 5 let.

Jaz sem z bratom 6 let razlike. Ko sva bila majhna, je lepo skrbel zame, bil zelo zaščitniški, vozil me je v šolo, skupaj sva kuhala in pekla, še ko sem šla študirat, me je peljal prvi dan na faks in po vozovnico na LPP....
Nikoli pa nisva imela tesnega odnosa, da bi si lahko zaupala o najinem življenju izven družine, kar si zaupajo drugi bratje in sestre, tudi nisva nikoli skupaj držala pred starši... V bistvu tudi danes ne najdeva nekega stika, ko imava že oba družino. Vmes se je še veliko spremenil zaradi žene, tako da še ko se obiščemo - v bistvu samo za rojstne dneve, težko najdeva skupno temo za pogovor, telefonirava si pa praktično nikoli, niti njegovega maila nimam.

Mislim, da ima vsaka razlika v letih neke prednosti in slabosti, tako za starše kot za otroke. Mislim, da če otroka nista preveč različna karakterja in če sta vzgojena, da se imata rada, da si pomagata in spoštujeta, se bosta razumela. Mogoče ne bosta delala skupaj potičk v pesku, bosta pa našla kakšno drugo igro, v kateri lahko oba sodelujeta.

Drugače se pa ne sekiraj. Sorodniki so vedno najbolj pametni in bognedaj, da si ti sploh nebi želela več otrok, ker bi bila fina, egoistična, karieristka, nenormalna in ne vem kaj še vse, ker pač ne počneš tega, kar so oni prepričani, da je normalno. Še bolj pa se mi smilijo tisti, ki se trudijo zanosit, pa ne rata (pa seveda tega ne ravno razglašajo naokoli), kaj si šele o njih mislijo sorodniki in okolica.

Sama imam brata starga 5 let in najini odnosi niso glih ful oh in sploh, se slišimo ampak nisva pa navezana drug na drugega zato sem rekla da moji otroci ne bodo v taki veliki starostni razliki, (pa sploh velika ni po moje). Moj dragi ima 2 sestri in brata, med njimi je razlike tam po 2-3 leti in so res ful povezani, z bratom se vsak dan slišita in sigurno je vsak dan vsaj za 5 min pri nas (mene to že ful moti a ok, je le njegov brat).

Moja dva sta 2 leti razlike razumeta se super in sploh ju je fajn gledat. Ko bom imela  tretjega upam da bo tako da bo 3 leta max. 4 leta razlike med tamalim in novim članom. Sam pri nas imamo drug problem stanovansko stisko, če bo pa več razlike je pa moj rekel da pol je pa treba še enga čez 2 leti da se imata s kom igrat.

Svakinja ima sina starga12 hčero 7 in tamala je stara tolk kot moj 1,5. Pa moram rečt da se mi zdi tamala tako zapostavljena, no da ji je dolgčas, ne vem al imam samo tak občutek ampak tavečja je ne šmirglata preveč, no sej jo imata rada samo ampak nisem ju še videla da bi se z njo kaj več igrala kot 10 min.

Tako da jaz sem za manjšo starostno razliko, sicer pa je vsak otrok unikat in ni nekega pravila.


_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Kako se bodo otroci kasneje razumeli med sabo je žal bolj odvisno od značajskih lastnosti, kot od starostne razlike. Medve s sestro sva si tako različni, da kot odrasli težko najdeva skupni jezik. Pa sva narazen le dve leti. Kot otroka pa sva se razumeli in skupaj igrali. Težave so se začele v najstniških letih. Meni se zdi, da ima vsaka starostna razlika svoje prednosti in slabosti. Kako pa se odločiš je stvar para in okolico prav malo briga.
LP

Imam 12 let razlike in odlično izkušnjo.Imata se zelo,zelo rada.

ma jaz nič ne verjamem, da večja razlika med leti je slabše se razumeta. moja krstna botra ima 4 otroke pa je med prvim in zadnjim razlika 15 let pa sta se zmeraj razumela.

moja punčka bo tudi stara kmalu 3 leta, pa mi tudi vsi govorijo, zdaj moraš  imet, da ne bo prevelike razlike, pa jih sploh nočem poslušat. ko bom hotela bom že imela še drugega.

Se čisto strinjam s tem stavkom. Jaz se sploh ne obremenjujem s tem, so prednosti in verjetno slabosti, da so razlike. Razlika med Aljažem in (bratcem ali sestrico) bo več kot 4 leta, pa se ne tolčem po glavi, zakaj taka razlika.

S sestro sva tri leta narazen, pa se v mladosti in najstniških letih nisva kaj preveč razumele, nasprotno, skozi sva si bili v laseh.

Brat je 10 let mlajši, pa se tudi dobro z njim razumem. Prej mi je bilo fajn, ko je bil dojenček, pa sem ga lahko pazila, zdaj pa sem mu kdaj tudi skoraj mama.

Z obema pa se dobro razumem (v primerjavi s sestro prej)

Tvoj brat je star 5 let ali je pet let starejši od tebe

Volga, po mojem starejšega.

Imam sestro mlajšo šest let in že ves čas se zelo lepo razumena, prav tako, imam nečaka ki sta razlike 4 leta in se imata prav super.  

_____________________________

Nikoli ne obupajte! Če vam ne uspe v prvo, bo mogoče v drugo ali pa v tretjo! UPAJTE !

Hm, pri nas je bilo tako, da imam starejšo sestro sedem let od mene in mlajšo 8 let od mene, onidve pa sta 15 let narazen. V otroštvu se spoloh nismo razumele med seboj, tamlajša je šla vedno starejši na živce. Sedaj, ko smo pa odrasle, pa sva z mlajšo našli kar lep stik, s starejšo pa se še danes ne razumeva najbolje.
Sem pa šla sama po stopinjah staršev, saj imam kar 18 let razlike med otrokoma
Ti pa se nič ne oziraj na mnenja drugih, naredi tako, kot misliš, da je za tvojo družino najboljše. Saj ne bodo drugi prenašali tegob razlike v letih in uživali prednosti majhne razlike, mar ne?

Povej obiskom naj kar gledajo svoja posla. Lepo je za otroke če imajo doma družbo približnih let, je pa utrudljivo za starše in za otroke prav nič fajn če starši tega ne zmorejo. Otroci v nežnih letih rabijo predvsem starše, družbo si bodo že sami našli ko jo bodo potrebovali.

Imam vtis da sama že veš kaj želiš. Drži se tega, drugi pa naj govorijo kar hočejo.

Me pa prav zanima ti obiski, ali imajo sami otroke z razliko manj kot tri leta? Ali sploh vejo o čemu govorijo?

jaz imam otroka zaradi sebe in ne zaradi drugih, niti zato, da ima sestrica družbo ali karkoli  ko je bila želja, sem se odločila za taveliko, ko je bila naslednjič želja, je prišel na vrsto tamali...če je ne bi bilo, pač tudi njega ne bi bilo...želja je prišla šele po 6. letih, nič prej in zdaj enako...trenutno nobene želje po 3. članu, če kdaj ta želja bo, bomo šli takoj v akcijo, pa če bo to čez 2 leti, čez 5 ali čez 10

razumeta se za moje pojme zelo dobro in še jaz imam kaj od "življenja", kar dvomim, da bi bilo tako, če bi bila razlika manj kot 3 leta...zame ne, jaz nisem tak tip...imam raje enega in tega 100%, kot da se moram pretrgat  thats me

_____________________________

yeah, thats me ;)

A veš kaj, nehi se pustit, da ti drugi pamet solijo. Ponavadi so najbolj pametni tisti, ki nimajo pr seb najbolj pošlihtan. Če bo razlika prevelika boš pač dvakrat mela edinčka. Tko kot pri nam. Pri nas je ogromna razlika. Imam sicer tri. Dva starejša in enega starega osemnajst mesecev. Tut mal mi ni žal. Se pač jst mal več z njim igram. Ima pa tudi svoje vrstnike pri varuški.  Je pa veliko manj dela če imaš enega majhnega kakor pa dva. Imaš več prostega časa zase. Pri dveh ali treh majhnih otrocih ima pa mamica res malo časa zase. Tko da ne se sekirat imaš še dosti časa za drugega.

Imam tri fante in so po 4 leta razlike (stari 3, 7 in 10.5) pa se sicer še kar dobro zastopijo med seboj, samo če pa dobro pogledam se tavelik in tasrednji ne zastopita tako dobro kot tamal in tasrednji. Sta ko rit in srajca. Vedno skupaj. Mali zjutraj prvo ko vstane vpraša kje je tasrednji in zleze k njemu v posteljo. Pol pa skupej še malo oddremata

Imam pa tudi brata 4 leta mlajšega od mene, pa se kar dobro zastopiva. Sicer so naju družinske razmere malo ločile amapk se vidi da je obema hudo in včasih kar noriva k se ne slišiva dalj časa ker se kujava.Pol sva pa k dve babi in delava dež ter polniva mobi račun. Govoriva tud po dve uri skupej če je treba.Pa tudi kot otroka sva se vedno igrala skupaj.

Tko da ne verjamem da bi bila večja razlika med otroci povod za nesoglasja in nerazumevanja med njimi. Mogoče je edino na začetku malo težje za prvega otoka amapk kateremu pa ni. Mogoče samo tisti prvorojenci, ki so z manjšo razliko ne znajo pokazat al pa povedati kako se počutijo. Kaj pa ve dve leti star otrok kako se počuti ko dobi bratca ali sestirco.

Z bratom sva 7 let razlike, on je starejši. Do mene je bil vedno zaščitniški, vem pa, da je bil zaradi dojenčka takrat precej prikrajšan, a on je tak, da mi tega ni zameril. Jaz sem drugačna in ko mi je moj oče enkrat omenil, da bi imeli še enega bratca/sestrico, sem rekla, da bom spakirala culico in šla, če si samo slučajno probajo kaj takega zamislit...

Vedno se je moj brat potegnil zame, dostikrat je posredoval pri starših, da sem dobila kako izredno dovoljenje, vem, da me je pobiral, ko sem padla iz postelje. Ko sem šla v 1. razred osnovne šole pa do 20. leta pa nisva imela več dosti drug od drugega oz. jaz od njega. On je končal srednjo, vmes je imel treninge, vaje, prakso, prijatelje, skratka - prosti čas ni preživljal z družino, pač pa je imel druge interese in obveznosti, nato je šel k vojakom, nato študirat v ljubljano, nato se je preselil s punco...ta leta sem ga pogrešala, čeprav se mi zdi, da sva ves čas imela kar v redu odnos.

Kljub temu bo pri nas malo več kot 19 mesecev razlike, zavestna odločitev.

Mala maja pravi: kaj pa 2 leti star otrok ve, kako se počuti, ko dobi bratca ali sestrico...

Moje mnenje je, da zelo dobro ve, kako se počuti, fora je samo v tem, da se kasneje tega slabo oz. ne spomne oz. ima občutek, da je z bratcem ali sestrico od vedno skupaj, kar pa seveda še ni predpogoj za dobro razumevanje.
Bom vam znala povedat čez kaka 2 tedna ko rodim, pa kasneje ko bosta odraščala.



_____________________________

11. 7. 2006, od 4:10 nam dobro družbo dela fantek Liam.

21. 2. 2008, ob 15:08 smo dobili punčko, ime ji je Daša.

7.7.2009, Milano...Bono&Co.

no mogoče sem se malo narobe izrazila. Hotela sem reči, da  recimo prvorejenec ki je star ob rojstvu drugega 2 ali manj drugače pokaže svoja čustva, kot pa starejši prvorojenec ki je recima star 6 ali 7 let.

Naš prvi je bil ob tretjem star malo manj kot 8 let. In njegova reakcija je bila. pa kaj nam je bilo treba tega kričača . Ko smo se kam peljali je mali vedno jokal v avtu. Enkrat pa je tavelik odpru okno, dal glavo ven in ga do vratu zapru, češ da ima dost tega dretja.  Pa še sedaj vedno jamra zakaj mora tamal  vedno za njim hodt. Tasrednjega pa kar naprej nekaj komandira.

Tko da je vse čist odvisno od posameznega otroka in njegovega karakterja.

Vse ima svoje prednosti in svoje slabosti. Absolutno pa je največ odvisno od karakterja otrok in od vedenja staršev do obeh otrok.
Če sta dva na kupu, z malo razlike v letih, se resnično lažje igrata, lažje sta povezana in lažje najdeta skupne točke. V bistvu sta soigralca v tej igri življenja, sovrstnika, s podobnimi problemi in željami. Vendar to ponavadi pomeni veliko skupnega joka in veliko skupnega smeha. Nikoli ni to samo smeh in krasno razumevanje. Je oboje. Med mojima prvima dvema je malo razlike, ker sem si neskončno želela, da bi se moji otroci razumeli boljše, kot sva se midva z bratom, ki imava več kot 6 let razlike, pa sva imela vedno drugačne interese, želje. Največjo napako so pa delali najini starši, ki niso pustili prepletenosti najinih življenj. Enostavno me niso pustili, da bi jaz kdaj skrbela zanj, da bi imela pravi bratskosestrski odnos, kakršnega lahko imata dva otroka, ki sta dosti razlike v letih - upoštevati je treba to, pa dovoliti večjemu otroku odgovornost, pa manjšemu ne pustiti, da dela vse, kar hoče. On je hotel imeti starše zase in jaz v tem svetu nisem bila zaželjena. Starši pa niso naredili nič, da bi najin odnos izboljšali. Zato sem se sama zelo bala, kako bo pri mojih otrocih, ker je med večjima dvema in ta malim 6 oz 8 let razlike. Pa moram reči, da je pravljica, obožujejo se. Skoraj nikdar se ne skregajo, vendar so njihova življenja prepletena. Vsak ima svoje pravice in dolžnosti, tudi povezane en z drugim. poleg tega ne dovolim, da bi jih mali stran odrival. Mora jih spoštovat in ubogat, če želi imeti vse ugodnosti, ki jih ob njima ima. In jim vsem ustreza. Tako da...če želiš imeti večjo razliko, je lahkop to super fajn, lahko je pa velika štala. Odvisno od otroka in od tvojega vedenja, vzgoje. Sem prepričana, da ti bo vsaka, ki ima starejšega brata, sestro, s katero ni imela fajn odosa povedala, da bi starši lahko veliko pripomogli k izboljšanju, pa niso.