Moj sinko je poleti v drugem vrtcu, ker dajo vsa družinska varstva skupaj in so zato v glavnem vrtcu. Tudi vzgojiteljico ima eno drugo, ena je pa občasno prej prihajala k njim. Odkar sva prejšnji ponedeljek začela hodit v nov prostor, je hudo. Joka zjutraj, noče naprej, predvsem pa joka doma pred spanjem. Noče spat. Prej sem mu prebrala pravljico, ga pocrkljala, dala v posteljico in je kmalu zaspal. Zdaj pa nočna mora. Ko končava obred in ga dam noter (pa mi v naročju že praktično zaspi), se vstane v tako krčevitem joku, da ne vem, kaj bi. Joka, steguje roke proti meni ali atiju, hoče, da ga božava, da sva zraven. Če greva ven, joka oz. se dere sto na uro. Tudi če ležim zraven na postelji, ni dovolj. On bi, da ga božam, če ga že ne dvignem. Hudo mi je, ker imam občutek, da ga nekaj matra. Ali je to sprememba zaradi vrtca ali kaj drugega. Nič drugega se ni zgodilo, da bi bil tak šok. V vrtcu vse normalno, lepo zaspi, pravita vzgojiteljici. In kaj naj zdaj storim? Če ga bom božala vsak večer, se bo navadil in brez tega ne bo zaspal. Če ga pustim jokati, se mi trga srce, nisem tip človeka, ki bi pustil otroka jokati do spanja. A ima kdo podobno izkušnjo? Prosim za pomoč.

rija, ni mi čisto jasno, kaj mi želiš odgovoriti, a naj ga božam, dokler bo treba?

seveda. otroci rabijo našo bližino, naše nežnosti...itak vse prehitro mine...

jaz sem ga božala, objemala, cartala....in je prišel čas, ko tega ne rabi več. ko rabi svoj prostor in nema više objemanja

_____________________________

...vox populi...

Se mi zdi, da ste me vse narobe razumele, kot da nočem crkljati svojega otročička. Saj ga z atijem skoz crkljava, dan in noč. Problem je, tudi ko ga neham božat in stiskat in lubčkat, še vedno noče zaspat. V naročju praktično zaspi, čim ga dam v posteljico, pa jok. Se pravi, da bi zaspal edino, če bi zraven ležala na veliki postelji. Ampak glede na to, da dobimo marca še enga , sem nameravala starejšega navadit na spanje v svoji sobi, ne takoj, ampak postopoma. Zdaj me pa malo skrbi. Če bo lahko večji zaspal le od mojega božanja, kako bom še malega zraven uspavala?

V vrtcu se verjetno zaigra in zamoti, tako je običajno. Svetujem, da vprašate vzgojiteljico kako je v vrtcu, da ne boste preveč vznemirjena. Doma je normalno, da potrebuje več pozornosti, pogovarjajta se zakaj je tako, da bo jeseni spet vse normalno, da bo s svojo vzgojiteljici in otroci.

_____________________________


Otroško srce je zaklad

pri treh letih (in dveh mesecih) sem še vedno najljubša uspavanka svojemu sinu. popoldanski spanec sem ukinila s prihodom dojenčka, ker mi ni uspelo biti na dveh koncih hkrati oz. sta en drugega motila pri poti v mižalčke. zvečer zaspita med sedmo in osmo uro - spat hodita posebej, vmes je kakšne pol ure (nekako toliko max. potrebujeta za trden spanec), se zgodi, da je kakšen večer drugače.
se prilagajamo. se bomo prilagajali še naprej.
a če sem prvega razvadila s svojo prisotnostjo pri poti v spanec, potem mu ne morem na svojo željo tega ukiniti. bom počakala, da me bo sam "odstranil"

ti ga sam crkljaj, jaz sem mela malega skoz pri sebi zdaj je star 5 let še pol leta nazja ni šans , da bi zaspal sam! pol pa kar sam od sebe , jaz bom spal v svoji postelji sam!!!  a res mu pravim. pa on meni ja zdej sem pa že velik fant . pol sem mela pa jaz probleme s spanjem , ker ga ni bilo več z nam v postelji .

_____________________________

Life is to short for the wrong decision

Mi smo jo pa nosili, nosili, nosili (imela je refluks), nato pa se je pri cca 15, 16 mesecih navadila, da sama zaspi v svoji postelji. Le redko je lahko spala pri nama, ker je morala imeti močno dvignjeno vzglavje zaradi refluksa. Danes, ko bi pa lahko kdaj spala pri nama, da se tudi na takšen način pocrkljamo, pa to sploh ne pride v poštev, ker ona bi takrat samo skakala po postelji, po nama, se valjala , v glavnem vse drugo, samo umirit se ne in zaspati. Tudi ponoči, ko se zbudi, in jo vzamem iz postelje, ker želi piti vodo, hoče potem nazaj v svojo posteljo spat. In namesto da bi bila srečna zaradi tega, seveda pogrešam kdaj našo družinsko posteljo  Mi mame smo pa res čudne, a ne 

_____________________________

V mladosti zamujenih norosti ne more nadomestiti vsa modrost starosti. (Bertrand Russel)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz moram mojo tudi bozat zvecer oziroma jo drzat za roko. Priznam,da mi po pol ure, ko vcasih se ne zaspi, popustijo zivci in poklicem ocija, da stoji zraven, samo kaj cem, ce smo jo tako navadili.

Je pa to absolutno bolje, kot prej, ko sem jo morala nosit in ni bilo variante, da jo odlozim, ker je bila takoj histerija. Mi je morala na rokah zaspati (morala sem hodit gor in dol ne sedet!) in potem sem jo sele lahko odlozila. Pa je ponoci ful slabse spala. Potem sem jo nekako (ne vem kako) navadila, da jo odlozim v posteljico, ji dam medija in jo drzim za rokico. Pa nekako zaspi. Traja pa res dolgo da se umiri. Tudi ko cisto mirna lezi, se ne spi.

DA pa bi zaspala pri nama? Ni variante! Skace, cuka, vlece, klepeta...nic od spanja. Kar enkrat se je zgodilo, da tudi ponoci, ko sem jo prinesla k nama (ker se mi res ni vec dalo v njeni sobi pri njeni postelji stat, da bo zaspala nazaj) ni vec hotela zaspati pri nama. In sem jo nesla nazaj v njeno posteljo in je lepo zaspala.

Ne vem ocitno otrokom kar nekaj preklopi vsake toliko !

Biga pri nam je podobno. Že samo uvajanje ob sprejemu v vrtec je bilo kaotično. Potem se je tam po 4 mesecih umiril. Vse je bilo ok, dokler ni prišel iz počitnic v združeno skupino (3 skupine združene, ena od njegovih vzgojiteljic pa je vedno prisotna). Naš je to sprejel grozno. Meni je doma (zvečer v postelji) pripovedoval kako so drugi otroci nesramni, grdi in ga tepejo Da noče v ta vrtec in naj ga peljem v drugega ... Postal je ful agresiven. Tudi udaril je druge otročke v moji prisotnosti(hvala bogu mame teh otročkov to razumejo in smo skupaj reševale). Noči so bile naporne. Ogromno je jokal, govoril v sanjah in se kregal s prijatelji. Meni je vse to nakazovalo njegovo stisko. Poklicala sem v vrtec. Rekle so mi, da v vrtcu ni nobene agresije in pretepanja med otroki Povedala sem kako se otrok izraža doma, da občuti neko stisko. Sama sem mu namenila še več časa in pogovora o vrtcu in je uspelo. V vrtcu pa so ga tudi malo bolj "pogledale". Sanje so se umirile, vseeno pa še zjutraj poslušam, da ne bi šel v vrtec pa je minilo že mesec in pol.
Tako, da čas bo vse umiril, nastali bodo pa novi problemi srečno!

Hvala za odgovore. Pri nas je zdaj še huje. Če je prej sinko vsaj zaspal v posteljici, če sem ga božala ali bila v sobi, pa zdaj sploh več noče vanjo, zaspi poleg mene ali atija v veliki postelji, potem ga pa prestaviva v njegovo. Ampak če grem prej ven, preden trdno zaspi, se spet čist zbudi in joka sto na uro. Danes sem se tud pogovarjala v vrtcu z eno, ki ima fantka v isti skupini, kot je moj. Sta bila do poletja v isti skupini šestih otrok v družinskem varstvu, poleti jih pa združijo v velik vrtec. Je rekla, da je njen fantek fasal angino, sta bla v bolnici, in je prepričana, da zaradi klime, ki jo je vzgojiteljica naštimala na ful, da je bla prava ledenica. Tud moj fantek je že dva tedna prehlajen. Pa zadnjič je mož prišel po sinka, pa je vzgojiteljica zelo na silo odvlekla enga fantka, ki je hotel zbudit mojga. Nadrla ga je, on je šel pa žalostno v kot. Pa komplicira zarad odvajanja od plenic. Mi je ista mamica rekla, da ga doma odvajajo, v vrtcu ji pa vzgojiteljica teži, da bi mu dala nazaj gor pleničke, ker se je trikrat pokakal v hlačke. Verjetno se ji ga ne da preoblečt. Takih primerov s to vzgojiteljico je kar nekaj, sicer sta dve, ena je ful v redu, jo moj sinko pozna še od prej, ker je enkrat tedensko hodila v njegovo skupino, druga dela pa prek javnih del. Tako da se sprašujem, kake izkušnje ima sploh z delom z otroki. Samo kaj naj? Poznam vodjo vrtca, a naj ji zatežim? Potem bo poklicala vzgojiteljico na zagovor in ta se lahko potem še bolj znaša nad otroki. Ampak dejstvo je, da sta tako moj sinko kot fantek te druge mamice drugačna tudi doma, odkar hodita k tej vzgojiteljiici. Bolj agresivna, razdražljiva in jokava. A ima kdo podooben primer?

Mah te teme so zelo delikatne in se ne bi spuščala v podrobnosti. Starši znamo zelo subjektivno gledati (moj npr. nenehno krivi prepih v vrtcu za naše bolezni, jaz vem, da temu ni tako). Ene vzgojiteljice so nam ok, druge ne ... Vsekakor bi se najprej pogovorila s to "te dobro" vzgojiteljico in izhajala predvsem iz tvojega otroka! naredila bi nek dogovor. Kaj lahko naredijo oni in kaj ti doma. Mi smo se z vrtcem tako zmenili, ker se je dalo. Meni je vzg. rekla, da se bo vse umirilo septembra. Naš je pač tak tip človeka, da ga iztiri vsaka novost. Če se pri tebi ne bo dalo, pa seveda pojdi do znanke, ki je na višjem položaju.Vsekakor se potegni za svojega otroka.




< Sporočilo je popravil suzolinka -- 13.8.2009 10:31:38 >

jaz lahko rečem da je glede spanja pri nas isto odkar sem šla po porodniškem v službo zaspi le še če se stiska k meni. ne zaspi pri nobenem drugem ne čez dan ne zvečer, tud cmerav je. v varstvu pravijo da ne joče in da je vse ok ampak res je hudo in te razumem.mi smo se pravkar vrnili z dopusta kjer smo bili spet skupaj cel dan in lahko rečem da je bil čisto drugi otrok, nasmejan skoz, spal kot angeleček...tud jaz ne vem kaj naj. meni ni tolk zaradi spanja kot da vidim da je nerazpoložen. mal so verjetno tud zobi ampak na dopustu je bila razlika zelo očitna.

_____________________________

Cao Biga. Mislim da se midve poznava a ne?jaz ti svetujem da še zdržiš do 27 avgusta, ko gredo nazaj ali pa ga mas doma ce je moznost. Nas Aljaž je bil prvih 10 dni ko huda ura. Bratca in vse naokoli je začel tepst, ko prej nikoli ni kaj takega počel. Preveč otrok na kupu, ko jih je prej blo sam 6.... se pozna. Vsak posebej dozivlja kako travmo, sploh ce je bolj nezne sorte, pa mine samo vztrajaz je tree.
Tista starejsa gospa je drugac cist prijazna, sam nima izkusenj s tolikim stevilom otrok. Prvic ko sem prisla po Aljaza ga sploh ni blo v tistem prostoru. Stopil ji je na živc. Rekla je da se je bala da si bo kaj naredil( ni ga bla vajena, ker je tak #begavček, otroci so jokali, enga je mela na previjalni, Aljaž pa je hotel na omaro splezat. Spakirala ga je v skupino kjer je bratec. Ce bi jo po tem sodila bi lahko velik halo zagnala. Po enem tednu pa je bil Aljaz bolj priden in gospa bolj samozavestna.
Sicer pa tudi jaz komaj cakam da gredo na staro mesto. Živela Tatjana!


_____________________________

Vse veselo pričakovanje te ne pripravi na resničnost- na drobno, popolno bitje v tvojem naročju.Na ta strah pred odgovornostjo. Na brezmejno ljubezen.

Jakob Enej 15.04.2005
Aljaž 01.02.2007