pozdravljene,

kako sfolgate tiste, ki imate tri otročke in zelo majhno razliko v letih.
prva dva sta razlike 15 mesecev, sedaj pa bo trtji z osemnajst mesečno razliko od drugega otročka. se pravi prvi ne bo niti tri leta star, ko se bo rodil tretji otrok.
poleg tega sem zelo veliko sama z otroki in že sedaj imam včasih kar logistične probleme, da se kam odpravimo, čeprav je vse skupaj vedno lažje.

hvala vam za vaše izkušnje če jih boste napisale, bi jih zelo rada prebrala.

Jaz imam/bom imela med štirimi sicer malo večjo razliko (2 leti, 2 leti, 18 mes.)
Je naporno, ŽIVAHNO, a s pomočjo moža se da. Se pa včasih malo "tolažim", da tako fizično naporno ne bo več dolgo (prvi dve, tri leta je najtežje), potem pa bo psihično težje (puberteta ...).
A ne zamenjam z nikomer !

Jaz nimam tovrstnih izkušenj, ti pa po pravici povem, da te občudujem, da sfolgaš in da si tako hitro zbrala pogum še za tretjega

_____________________________

krepat ma ne molat

evo pa si našla mene, tud moj tatretji se je rodil ko prvi še ni dopolnil 3 leta, oziroma jih je mesec po rojstvu

razlika med prvima dvema je 1 leto in 14 dni, tretji se je rodil ko je bil drugi star 22m, torej so bili še ne čisto 3,2, in 0 let!!!

zdaj so stari-oz marca bojo 8,7, 5 in imam končno punčko (prvi trije so fantje) ta bo marca stara leto dni.

kaj naj rečem veliko je odpovedovanja sploh s strani tebe kot mame, varstva razen če imaš koga v sorodstvu skoraj ni možno dobiti, v trgovino it je pravi podvig in če bi mela plačane ure čakanja pri zdravniku bi imela kar nekaj prihranka

je pa res da jaz sem kljub temu da sem bila doma, dala v vrtec in danes lahko rečem da mi ni žal
zjutraj sem si lahko uredila gospodinjstvo tako da sem se popoldan lahko posvečala predvsem malčkom, ko je šel pa tretji v vtrec (vsi pri enem letu) pa sploh ni bilo problema
je pa res da sem imela in imam še zdaj veliko srečo in so bili zelo pridni, brez krčev, nočnega vstajanja in zelo malo bolani... mislim da če imaš enega otroka pa da je zelo zahteven da te bolj izčrpa kot trije pridni,pa ko so skupaj so srečni kaj naj rečem, zelo se zaigrajo in je veselje jih gledat aja pa da ne pozabim da kako imajo tamalo radi, dobro da ni s cukra ker od nje ne bi nič ostalo kok jo prelubčkajo pa "preližejo"

problem je ko morš na kake predstave, na obiske, zunanje prireditve...jaz sem enkrat tamalega zgubla...ne vpraši kaj vse se mi je podilo po glavi... je blo na mini maturantu za tavečjega, preden je šel v šolo...pa smo ga našli po 15min on čist happy pri eni od vzgojiteljic jaz pa komi hodla kok me je preskrbelo...in od takrat me ne zanima nobena prireditev če vem da bo gužva, veliko ljudi in ni variante da grem...

potem morje je spet poseben podvig, sploh na plaži...kr šteješ en dva tri, en dva tri, kje so...


v glavnem zeeelo naporno angažirana boš naslednja 3 leta maximalno če ti povem po pravici sama ne vem kako mi je uspelo ko gledam nazaj in rada bi slišala tvoje besede čez kake 4,5 let ko se ti bo že vse zdelo simpl, verjetno boš sama nase ponosna kot jaz danes

aja pa tudi jaz sem veliko brez partnerjeve pomoči, on dela da sem lahko jaz doma in sem to vzela kot neke vrste "službo" s tem da tako prijetno, eni se pač ob 5h vstanejo da grejo v službo pa so po 8h urah fraj , jaz mam pa cel dan, tako "srčno službo" ampak je fajn ni variante da menjam, prav strah me je ko bojo odrasli...

in recept: brez strahu, pa nič komplicirat ali čimmanj

gre če ne kompliciraš, verjemi, pa sreeečno!!!

Sahary zelo lepo si to napisla. Pogumne in pridne ste punce  Vso sreco vam zelim se naprej, pa obilo uzitkov z otrocki.

Midva imava razliko med prvima dvema 2 leti 4 mesece in med drrugo in tretjo 13,5 mesecev. sedaj je najmlajša stara 1,5 leto hodi v vrtec (jaz hodim v službo) pa ti neki povem, da mi ni žal, da smem mama 3 otrok, da sfolgam in veliko manj kompliciram kot nekatere ko imajo 1 otroka (že po naravi ne zna komplicirat) nimamo glih vedno idelano pospravljeno stanovanje in velikokrat pride kdo naobisk ne ajavljen in bi se najraje pogreznila v zemljo a kaj me briga. Ta mala ponavadi zelo rada razmeče ta velikima dvema barvice pa še kako igračo pa je nered tukaj ker živimo na cca 65 kvadratih. Ko kam gremo jih kar naprej štejem in gledam kje so. Ponavadi jih peljem vedno zraven ko kam gremo le redko jih pustiva doma. predvsem zato ker smo nekako navajeni vse delati skupaj in da ne obremenima toliko babic (ki z veseljem priskočijo velikokrat na pomoč) ker njim ni treba vedno imeti vse tri doma ko si midva namislima kam it ker znajo še kar izčrpat človeka (glede na to da njegova mama ni glih več mlada in jih ima že čez 70 me razumeš kaj mislim s tem)

ko smo v trgovini pač največji pomaga not metat tamali dve ponavadi nabašema v en trgovinski voziček ali pa je tamala na sedežu ta velika dva pa pomagata. največji podvig je it nabavit čevlje, zato izbiram trgovine kjer imajo risanke da se usedejo in gledajo in je mir (drugače vsi čevlji letijo s polic).

Najbolj petro je zjutraj ko je treba it v vrtec in službo. pač jih zmečem skupaj kot po tekočem traku (mož je takrat že v službi).

V bistvu če ne bi imela njega bi se mi včasih zrolalo tako pa mi velikokrat pomaga in naredi namesto mene skoraj vsa gospodinjska dela (razen likanja in pranja)

meni je bilo najbolj naporno ko se je rodila tretja in smo še gradili (še ni dokončana) takrat sem bila ogromno sama z vsemi tremi. Še sreča da sva kupila dovolj velik voziček, da sem srednjo med sprehodom kr poleg najmljaše poknila v voziček in smo šli dalje. kam daleč itak nismo mogli it. sta pa starejša dva bila v vrtcu (srednja je šla po rojstvu vite v jaslice). ker je bila stara malo čez leto in bi včasih tisti čas ko sva lahko šle z vito pozimi ven šla spat. tako pa sem lahko dopoldanski čas posvetila najmlajši popoldanski čas pa starejšima dvema.

veš zdaj se ti zdi misija nemogoče vendar ko si enkrat not in ko si nastaviš ritem gre vse. in veliko manjša je razlika med dvema in tremi kot med enim in dvema. nekak si navajen, da si mimogrede razdeliš čas.

uživaj še ta čas v nosečnosti in potem s svojimi tremi sončki

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

lex, dobro si to napisala da je veliko manjša razlika med dvema in tremi kot med enim in dvema to je res!!!

za četrtega pa itak sam še nov krožnik pristaviš na mizo

Dobre ste. Jaz z enim zelo kompliciram, skusam se maksimalno prilagoditi otrokovim potrebam in potem velikokrat pozabim na svoje.

Si pa nikakor ne predstavljam, da bi ostala doma. Ne bi mogla. Sem imela podaljsano porodnisko, pa se mi je ze mesalo. Morala sem v sluzbo. Sem pac cudna mama, ki ne more biti cel dan doma z otrokom . Dobre ste!

Gospodinjska ni zame, zal.