Pozdravljene!
Opis današnjega sprehoda: lepo se odpravimo, po polurni borbi s previjanjem in oblačenjem. Nejc teče naprej, gura svoj vozek. Z mano je bila tudi prijateljica s svojim otročkom. Pridemo do križišča, Nejc pred nami in mu govorim, da mi gremo po drugi poti (mi na levo, on pa naravnost). Z rokico pokaže v svojo smer. Mirno ponovim, da gremo po drugi poti. Obrne se in gre naprej po svoje.. Ob tej poti je tudi dokaj gosta živa meja, za katero se skrijem in čakam, kako bo odreagiral. Pričakovala sem jok in spremembo smeri, mali pa odkoraka naprej. Vsakih nekaj metrov se je ustavil, pogledal nazaj in nato odšel naprej. Jaz sem vse to spremljala nekaj metrov stran za živo mejo. Naj še povem, da je to pot, na kateri ni avtov, motorjev, so samo pešci in občasno kako kolo. Mali je tako korakal 100m, potem pa je meni zmanjkalo žive meje in sem šla do njega. Nobenega joka, nič. Res pa je potem mirno odšel v željeno smer. Kako ravnati naprej? Ali ga naj naslednjič ponovno pustim, ali pa pograbim in ga kričočega odnesem, kamor bom želela iti?


Ideje prosim. Pa naj še omenim, da je isto ponovil tudi v neznanem okolju.
Ne želim pa mu popuščati, ker sedaj že tudi v avtu kaže, kam naj bi po njegovem vozili in ko ne gremo, kamor pokaže, joooook .

Koliko pa je star?

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Mislim, da bi morala otroka najprej preimenovati  ker takšne sprehode smo imeli tudi mi par mesecev nazaj  Res, ne hecam se, točno tako je zgledalo ... zdaj je drugače, veliko boljše, zdaj gremo lahko na sprehod v pravem pomenu.

Aja, ko se mi je to zgodilo (sprehajali smo se po PSTju), se je zgodba končala tako, da sem Nejca, kričečega odnesla v avto in odpeljali smo se domov. Vse je potekalo brez mojih besed, ker enostavno nisem vedela, kaj naj mu rečem. Sem bila raje tiho, kot da kričim ali kaj podobnega.

Mogoče pa bo tudi pri vas tole minilo

Ta naš falot je danes (to sem zdaj pogruntala) dopolnil 26 mesecev.
Ezi, koliko časa je to trajalo?

 bi rekla, da kar ene pol leta. Mogoče malo manj. Je pa res, da je še sedaj precej pogumen pri raziskovanju okolja, medtem ko je pa pred ljudmi zelo sramežljiv.