Zanima me, kako uspavate zvečer vaše malčke? Mi imamo 2-letnico in zvečer je nikakor ne moremo umiriti - rutino ima že od nekdaj, večerja, kopanje, zobki, kakšna knjigica ampak ona kar nori in nori. Zvečer se uležem z njo v posteljo in potem zaspi ko zaspi, se pravi, ko se baterije izpraznijo. 

Pa še to: kako in koliko vam spijo ponoči? Spijo celo noč?

Nič posebnega, četudi ima rutino ali jo totalno spremenimo, nimamo težav z uspavanjem. Do jeseni sem ga odložila v posteljo in šla ven, je sam zaspal, ko je, brez joka. Pri 21 mesecu je začel nekaj štarjkat in sem ostala pri njemu (sedela zraven postelje), ga držala za roko dokler ni zaspal, zdaj pri točno 2 letih, je pa spet dovolj le poljubček, božanje, za ene 1-2 minuti ga držim za roko, povem, da grem spat v svojo posteljo in grem ven.
Ne vem, mi smo vedno, poleg rutine, delali na temu, da gre z veseljem v posteljo in se je obrestovalo, saj kar sam šiba v posteljo in je ves čas nasmejan. Ravno takrat pri 21 mesecih je prvič pokazal žalost in en odpor do spanja, pa smo zato še isti večer uvedli držanje roke.

Spimo pa še vedno ne celo noč. Gre spat okoli 19.30, ob 5.00 pride k nama v posteljo in še potegene do 6. Vmes se zbudi še 1-3x, če gre zobek ven tudi po 6x . Se zgodi tudi da prespi celo noč, brez zbujanja ali da potegne zjutraj do 7-8h.

Še do pred enim tednom sem ga uspavala v naročju ker se je drugače jokal, zdaj mi je pa postal pretežek (čeprav jaz bi se še stiskala z njim  ) in sem probala ga dati v posteljico, se usesti zraven, položiti roko nanj, da je vedel, da sem ob njemu in ugasniti luč. Za čuda deluje, nič ne komplicira, le roka na njemu mu ne paše ampak me raje prime za roko in drži dokler ne zaspi.

Spi od 20.30 pa do 6.30 - 7.00. Ponoči že od nekdaj nimamo težav, se občasno seveda prebudi (sanje ipd.) ampak je to, sploh zadnje čase, zelo zelo redko, zadnji mesec mogoče 2x.

Kdaj pa hodi spat in koliko spi čez dan? Mogoče pa zvečer ni dovolj utrujena ali pa je preutrujena - preutrjenost je bila, ko je bil majhen, pri nas problem pri dnevnem spanju, saj sem kar nekaj časa rabila da sem pogruntala, da če je preutrujen, zelo zelo težko zaspi.

< Sporočilo je popravil Katy78 -- 16.11.2010 14:39:33 >

Nimamo večjih težav z uspavanjem.
Po večerji, sledi kopanje, zobki, pravljica, potem ljubčka, ugasnem luč in grem ven. Dokler je imela dudo ni bilo problema, je zaspala takoj. Sedaj, ko smo ji vzeli dudo, se malo še pogovarjata s starejšo sestrico, potem pa zaspita. Redko je treba še kaj intervenirat naj bosta tiho. Ne zaspita pa takoj, ampak rabita cca. pol ure, včasih več. Niti ne vem, ker če šepetata se baby phone na vključi.
V postelji sta ob 20h, zaspita enkrat do 21h, zjutraj ustajamo ob 6h.

Pri letu in pol smo ga naučili, da zaspi sam. Nobenega enournega sedenja zraven več, meni je dop******. Zvečer večerja, kopanje/umivanje, pižama, pravljica, luč ugasnit in lahko noč. Nobene fensi procedure. Uspavanje je za dojenčke in ker ga doma tudi imamo ta "čast" pripada njemu.

izgubljena_ovčka kakšeno lekcijo pa ste imeli? Jaz bi ga tut naučila, ker prihaja kmalu na svet še sestrica... ampak zaenkrat se je še treba vležt z njim. Star bo 17 mesecev, je pa 5 dni odkar je v svoji sobi in v svoji novi veliki postelji, prej je bil v spalnici. 

_____________________________

Mamina sreča in očkov ponos, prijokal na svet sem brez zobkov in bos. Nejc moje je ime, naj zdaj vsakdo to ve! (24.06.09 ob 8.23)

Iz pleničk se nam smehlja nekaj čisto majhnega. Štorklja je razprla svoja krila in naju še s hčerko obdarila.
Zala,

Mi mamo tudi s uspavanjem kr grde težave. Je star 18,5 m, je mel že lepo rutino, kar pa so spremenili uro se je vse podrlo. Po novem tko več noče zaspat sam, ponoči je (končno) že prespal noč, zdej se zbuja, joka in joka, dokler ne popustim in ga nesem k sebi. Vedno zahteva mene. In zdej s fantom tko delava da ga uspava on (nalašč) in ga prepriča da je mami zmatrana in mora zjutraj delat - mali nekako razume in pol čez čas zaspi ( mora sedet ob njem in držat roko na njem, tko kot če g auspavam jst). Ampak zaspi okrog 10, prej pa je zaspal vsaj uro prej. Tko da..ne vem kaj nej rečem, k sem sama že čist obupana zarad tega (ne)spanja

Okej, slišalo se bo grdo ampak pri nas je vse odpovedalo. Ko smo pa udarili trda roka varianto se je pa dalo...

Star je bil skoraj 18m. Bil je že od 14m v svoji sobici (takoj ko sva zvedela, da sem noseča sva ga preselila tja). Ampak za zaspat je potreboval nekoga, da je sedel zraven, ga držal za rokico, božal, lalalala. To je lahko trajalo tudi do ene ure. Le kako pri bogecu milem naj pri tem spravim spat še dojenčka? Naj omenim, da če sem samo naredila korak proti vratom je šinil u luft in se drl kot jesihar.

Pa smo začeli nekega dne. V posteljo, pravljica, poljubček in ven. Od šoka je skoraj dihat pozabil. Nazaj sem hodila vsake tri do pet minut, ga trdno prijela, položila nazaj (NIKOLI ga nisem vzela iz posteljice - s tem namenom nisva zamenjala postelje, sva želela imet ograjo in jo ima še danes) in šla spet ven.

Prvi večer sem šla nazaj več kot 70krat!!!

Drugi večer je bilo to max 5x, še enkrat smo mu predhosno razložili, da mamica ne more sedet tam, ker ima delo. Tretji večer me je poklical samo še enkrat nazaj ker je bil žejen. Zaspal sicer ni več kot pol ure ampak tudi pisnil ni. Jaz sem mu rekla, da ne rebi takoj zaspat ampak dretja pa ne bo več.

To je bilo to. Od takrat naprej zaspi tako kjerkoli! Kamorkoli gremo sem lahko brez skrbi, da vsaj z njim ne bom imela scen. Zdaj jih imam jovo na novo z njegovim bratcem.

A sem danes jaz na tapeti? (brez zamere prosim)

Nisem ravno šla razlagat ampak je takole pri nas... Moj mož (da, imam ga ) ima take sorte službo, ki od njega zahteva odsotnosti tudi v večernem času v top turističnih sezonah. Zdajle ko je jesen ga imam dva meseca doma in včasih poštima vse še namesto mene, je pa usoda hotela, da je bil mlajši sine novorojenček ravno takrat ko se je orenk delo začelo in sem do njegovega tretjega meseca več ali manj imela oba sama načez. Tako.

Naš starejši je star 2leti in že od sedmega meseca dalje spi celo noč, brez božanja, uspavanja...........pač damo ga v posteljo, lupčka, navijemo lunico, stisne nodija in spi. Zdaj že celo sam gre spat. Na srečo. Mislim pa da bo naš mlajši fantek trši oreh. 

Najina pa že od 4 meseca spi v svoji sobi, svoji postelji, vedno sem jo, ko je spila flašo dala spat v kinderpet in je zaspala takoj. Zdaj pa se malo pocarkljava in ko jo dam v posteljo, mi reče papa, objame nodija, se obrne na bok in spi. Spi do 6 zjutraj, mogoče kdaj zajoče ponoči, sanje, duda ...
Spi pa od 2 meseca celo noč, tako da ... trkam na les....

Naša že od kakega leta zaspi sama v posteljici v svoji sobi. Prej je tudi zaspala brez procedur, ampak je imela joško, dokler sva se dojili oz. flaško. Jo pa motiviramo tako, da vedno vesela pokaže, kje ona sama spi. Kar laufa pokazat, ko jo vprašaš: "Kje pa ti sama spančkaš?" Zvečer, ko jo v posteljico nesem, jo še vprašam, kaj jo tam čaka. Vedno veselo pove, da duda in ninica. Tam jo odložim (ali pa moj  ), ji dam lupčka in rečem lahko noč. To je to. Pri letu in pol zaenkrat nimamo problemov. Trkam. 

Mi smo imeli tudi velike težave z uspavanjem (sedenje ob postelji, držanje za roko, bog ne daj, da si se premaknil ... je že gledala). Skratka, zelo naporno. Potem pa pa je oči enkrat precej glasno povedal, da je že velika, da mora sama zaspat, da ne greva nikamor....pustil odprta vrata v njeni sobi (nobene lučke), midva sva opravljala kar pač je bilo potrebno (posoda, gorela je televizija, luči) in je zaspala. Po moje je ona potrebovala naju slišat, da sva blizu.