Par dni nazaj sem vam pisala zaradi vnetja ušesa, sedaj imam pa že nove težave/vprašanja . Skratka od petka je tamal na AB - Amoksiklav. včeraj sva imela kontrolo in P je rekla, da so se ušeska lepo pozdravila, malo so še rožnata, ampak suha in naj bi bilo vse ok, AB mora seveda pojest do konca, kar pomeni še v ponedeljek. Ampak tamal je daleč od ok, čist je fuč, ko vstane je cca 2 uri kolkr tolk ok, pol se pa kr valjat začne po tleh in je čist fuč, pa drugač je res ornk divjak, zdej se pa plazi okol ko megla. A je to normalno in kolk cajta nej bi to še trajal če je po mnenju P kao zdej že zdrav in v ponedeljek naj bi šel že v vrtec. Amapk takega jaz sploh tja ne morem dat, niti noče jest, poje 2 žlici juhe in odrine krožnik stran, kr precej je tut že shujšal (ni podhranjen, ker ima hb zaloge). Ne vem al ga AB tko zdeluje ali bolezen? ali oboje? Tiste, ki imate več izkušenj kolk časa pa vaši kej prihajajo k sebi, naš je ponavad po 3 dneh že kr skor normalen, zdej pa tole , je pa res, da še nikoli nismo imeli tolk AB a je mogoče to normalno?

Hvala vsem za odgovore.

midva sva tudi prejšnji teden jemala AB in je bilo podobno kot pri vas... bolj ali ne je počival cele dneve, edino stvar, ki jo je z veseljem pojedel je bila juha, za ostalo mu je bilo več ali manj vseeno... glede na to, da je naš že v osnovi zelo neješč, se nisem dosti obremenjevala, samo pazila sem, da veliko pije (kadar je tak mu vedno dam kar kakšno multisolo, ali pa kaj bolj konkretnega) in šla sem mu kupit probiotik Linbi (al, limbi, ne vem točno)... ta teden je v vrtcu in se stanje že izboljšuje

a si ga imela doma dokler je jedel AB, naš naj bi šel že prej v vrtec, ampak glede na njegovo stanje se mi to ne zdi pametno.

doma sva bila en teden... AB je imel pa še dva dni, ko je bil že v vrtcu (itak je imel terapijo na 12 ur)...

Jaz nikoli ne dam otroka v vrtec dokler se ne konča kura z AB, pa potem raje še kakšen dan več doma.
Po kuri z AB odprnost pade in so zelo dovzetni za nove okužbe.

PA saj je normalno, da je po bolezni "kot cunja". Tudi odrasli se po kakšno bolezni dalj časa pobirajo.

Do pondelka je še nekaj dni, do takrat se bo že spočil, verjemi. Moji dve sta sicer že med boleznijo (takoj ko prime AB) naspidirani kot da nista bolani, se je pa tudi že zgodilo, da sta pol šele čez par dni bolj utrujeni... Pač bolezen, sej odrasli smo tudi čist bogi, ko zbolimo.

jne, sej drugače mi je jasno, da bolezen človeka izmozga, samo naš je bil vedno po 3 dneh kot nov. no, sej prejle sem pa v ustih začuila 2 taki buli, da joj, itak sta se sprot še ena 4ka in 3ka napovedali  in to od včeraj, kt da nimamo že dovolj problemov.

živjo spet jaz.
no da se vam javim, tista utrujenost ni bila normalna, p nas je poslala nazaj v vrtec kljub slabemu počutju in še vedno rahlo rdečemu ušesu (tistemu kjer mu je počil bobnček) po 1 tednu smo pristali spet pri p, tokrat s hujšo obliko zaradi nezdravljenjaoz. nedokončanega zdravljenja , ker niso vedeli kaj naj mu dajo, ker je ravno zaključil z antibiotiki, so ga poslali v laboratorij, kar jim ni bogvekaj pomagalo (niti niso izključili, da gre za virusno obolenje). Po modorvanju treh zdravnic so nam predpisali najvišjo dovoljeno dozo ceclorja za njegovo težo/starost in sedaj ga jemlje že 4 dni, so pa vsaj rezultati dobri, ker prvič jih sploh ni bilo. Sicer je še ne, je pa vsaj manj cunjast, tko besna sem ko ris, ker so bili tako malomarni, kjub temu, da sem jih opozarjala, da ni ok, verjetno bi morala že prej laboratorij zahtevat, no pa vsaj vemo za drugič.

< Sporočilo je popravil nusi -- 18.12.2011 18:50:24 >

Pri nas je bilo enkrat podobno....ko je bil mali star dobri dve leti,je kar čez noč dobil sumljivo vročino in nič drugega...ni mu teklo z nosu, ni kašljal...le vročina , pa še tista ne preveč visoka...skratka ...prvi dan sva ostala doma in ker vročina ni hotela pasti tudi drugi dan, sva šla k zdravniku...Mali je bil kot cunja, pa je že od nekdaj  drugače kot živo srebro....zdravnica ga je poslušala in rekla, da je očitno viroza, ter da naj le zbijava vročino...Pa sva jo, tamal pa čezdalje slabši...Po dveh dneh sva šla nazaj  in ona ga spet posluša in spet kao nič...Tamal je bil res bogi...ni skoraj nič jedel, le poležaval in podremaval...tako sva šla nazaj spet drugo jutro in sem se že prej pripravila, da bom eksplodirala, če naju bo spet hotela kar tako odpravit...No, potem ga je spet poslušala in se ji je zdelo da sliši neko pokanje, vendar kao da ni nič hudega...dvignilo mi je pokrov in  sem zahtevala naj naju da v laboratorij...Izvidi krvi obupni...diagnoza pljučnica....deset dni v bolnici in še en mesec doma...