Jaz sem pa tako žalostna.

Star je 14 mesecev in kazalo je super, še apetit se mu je povečal odkar sva obiskovala vrtec. Nikoli niti pojokcal.
Danes naj bi bil tam od zajtrka in še spal po kosilu. Zjutraj nikoli ni tako razpoložen da bi pustil da ga kdo drug dvigne, niti oči. Sem se morala kar potrudit da sva se smeje zbudila in pravočasno prišla v vrtec. Ko sva se v garderobi sezuvala je bil dobre volje in bi sam vstopil v sobo, če nebi slučajno ven prišla pomočnica, pa je sicer mogoče dobro hotela, in ga je vzela meni iz naročja. Tamali se je začel seveda upirat, sledilo je divje jokanje, kar ni se mogel pomiriti, čez kake pol ure sem raje šla, nisem več mogla poslušat.
Do sedaj sem šla zraven v sobo in sploh ni opazil da me ni do dvanajstih. Vem da mi bodo rekle da ni bilo panike. Ampak poznam ga kot star dnar in vem da je bilo to zanj čisti kriminal in prehud preskok. Kar iztrgat ga iz naročja, kao da nočejo da se gnetemo pri vratih, not v sobo pa zdaj ne smem več. Eno je če je malo žalosten, drugo pa če mu narediš nekaj na silo brez potrebe. Čisto sem iz sebe, komaj čakam da ga vidim. Dobro da je zdaj vikend.
Kaj vi pravite? Vem da bo preživel, pravijo še vsak je jokal, ampak on NI jokal, ne vem zakaj je treba biti grob z otrokom in ga spraviti v jok-saj ni nujno da vsak joka kot bi šlo za inicijacijo?!

_____________________________

Spet se je tamal zbudu.

Tudi meni so svetovali ko sem svojega upeljavala v vrtec, da ga takoj predam vzgojiteljici.
Res je hudo ko jočejo!

Mislim, da ni bil namen pomočnice, da tvojega malega spravi v jok. Vendar pomisli, zjutraj je res gužva, pa bi tudi one rade videle vse otroke na kup, pa da se začnejo z njimi igrati in jesti zajtrk, ne pa da imajo še nas starše tam zraven. Zmeri napišem, ko starš sprejme vrtec, ga bo tudi otrok z veseljem. Na začetku je malo težje, pol pa gre.
Lahko pa tudi poveš vzgojiteljici in pomočnici, kako najlaže zjutraj malega dati v igralnico, seveda brez joka, saj zato so tudi tam, da se pogovorite o vašem otročku. Lepa beseda lepo mesto najde.

Srečno!

Starši smo zelo občutljiivi glede svojih otrok.

Pri nas naprimer, da ne bi otroka vzela vzgojiteljica v roke sploh ni izvedljivo. Pa je drugo leto v vrtecu. Tak,da verjetno ni bilo mišljeno trganje iz rok, ampak je hotela samo dobro. Je pa res, da smo imeli tudi obdobja ko je nisem mogla dvigniti od tal, ker se je delala čisto mehko do tega da so jo trgali iz mojega naročja.

Zdaj ko niso več združene skupine, pa gre brez problema. Sicer pove, da bi bila rajši z mano, ampak je pač tako, da je vrtec neizbežen. Se pa bojim kaj bo ko bo zdaj doma dokler ne ugotovimo, kaj se dogaja z našimi alergijami in bo potem spet morala v vrtec. Vedno so obdobja z jokom- vsaj pri nas.

No, njen namen sigurno ni bil, da ga spravi v jok. Pa tudi če ga je, tak pač je. To je vrtec, ni diznilend.

Jaz mislim če bi se starši vsaj 50 posto manj obremenjevali z vrtcem, bi otroci tudi lažje hodli tja. Ena je dobro prej napisala. Prej boš vrtec sprejel, prej ga bo otrok. Jaz sem vrtec ful dobro sprejela in me je blo valjda strah malo na začetku, kak bo to vse potekalo. No, hvala bogu da je moja kr flegma kar se tiče sprememb. Se hitro navadi.

Jst te razumem, da ti je hudo, ker je meni tudi, če se ne morem normalno poslovit od Ize, ji dat lubčka in ji rečt, da pridem po njo. Pri nas vzgojiteljica počaka, da slečeš otročka, opraviš "soj obred" in ga nato vzame ali pa prime za rokico, da gre sam. Izo je treba seveda vzet, ker bi drugače tekla za mano ali se mi obesila za nogo. Ampak posloviva se pa lepo in imava čas za to.

Vem, da je hotela pomočnica dobro, ampak jst bi ji naslednjič rekla, da bi se rada poslovila, potem pa ga naj vzame in odnese...

Naj ti čas hitro mine in želim, da se je mišek kmalu potolažil...sej se bo navadil oba se bosta...midve z Izo se še tudi navajava, ampak verjamem, da bo šlo.

Lp,
TInka


_____________________________

May be I'm not an angel, but I can still fly...

MIdva uvajama drugega otroka in sva ugotovila da je tole izročanje v naročje najhuje, tako zdaj drugega uvajava tako da gre sam v igralnico in gre k igračkam, za enkrat lahko rečem da je brez joka od ponedeljka. Pri tavečji pa je bila kriza je 14 dni fuul jokala. Pri tamalem pa vidim da ni tako hudo, no vsaj ko pride ati po njega ni nič objokan in zabuhel, kot je bila tavečja.

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Moj še sedaj ne gre sam v igralnico ampak ga nesem in izročim vzgojiteljici. Do odhoda v igralnico se posloviva in potem ji ga izročim jaz, nikoli nisem dovolila, da bi mi ga vzela. KO se mi je nekoč to skoraj zgodilo (dobronamerno s strani vzgojiteljice) sem ji rekla, da ji ga bom jaz dala, da ji ne bo zameril.

_____________________________

Nič ni težjega od iskrenosti in nič ni lažjega od laskanja(Dostojevski).

naša je sicer stara 3 l. in se tudi uvaja. lažje ji je, če grem z njo noter, vendar vzgojiteljice tega nimajo rade, ker se potem kakšen otroček spomni, da bi on tudi mel mamico tam... tko, da sem ji danes že doma povedala, da se bova poslovili v garderobi in je bilo ok. če bi jo hotela vzgojiteljica odnest, bi pa po mojem tudi protestirala, ampak naši dve imata kar občutek za otročke.