Privič pišem na ta forum in ne vem, če je to najboljše mesto. Pa vendar.
Doma imava 4,5 leta staro punčko, ki bo ostala edinka. Kljub veliki želji in veliko aktivnostih v zadnjih 2, 5 letih.
Sedaj pa moje vprašanje? Kako ste se sprijaznile s tem? Moja želja po drugem otroku je tako močna, da me potre že samo novica, da je kaka znanka noseča. V službi je sodelavka rodila pred par dnevi, delala je do konca nosečnosti, čeprav sem bila vesela zanjo, sem si kar oddahnila ko je odšla na porodniško. Pa stalna vprašanja, kaj pa vidva mislita, etc...Pa hčerka kar ne neha, sedaj že  tretji teden prinaša iz vrtčevske knjižnice knjige o bratcih in sestricah. Na drugi strani je moj partner, ki pa še vedno goji upanje, tako da se z njim ne morem prav pogovoriti.
Hvala, ker ste prebrale.

Zakaj se pa ne obrneš na G, da bi vaju dal na kake preiskave (glede na to, da imata oba željo po še enem otroku)? Večinoma se še da kaj pomagati - sploh pa ker vama je en otrok že ratal.

Bila.Opravila že vse mogoče. Bila pri dr. Rešu. Ne da se mi vsega pisat, ker bi bilo res predolgo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Zaradi sekiranja ne boš zanosila
telo zablokira
jaz sem tudi vsak mesec delala teste ,se spraševala kdaj bom,sanjala otročka itd... pa ni uspelo
Ko sem se pa že nehala obremenjevat pa hop sem zanosila

Aja - to je pa drugo. Ja potem se pa strinjam z anonimno - misel na drugega otročka najboljše da malo potisneš stran in o tem sploh ne razmišljaš več, pa se zna zgoditi, da bo enkrat čisto nepričakovano ratal. Poznam par, ki ni mogel imeti otrok - tudi zdravniki so jima zatrdili tako, zato sta posvojila eno punčko. Potem je pa čez več let, ko je bila ona stara že okoli 40 let, kar naenkrat ugotovila, da je noseča in zdaj imajo še enga svojega fantka.

Potem soseda tule se je skoraj 3 leta matrala zanosit pa ni in ni šlo, je pa tudi tak zelo živčn tip. Ginekolog je vse skupaj zavlačeval in ji govoril pol leta še počakajmo, pa tri mesece še počakajmo ... Potem ji je končno dal napotnico za preiskave neplodnosti in takrat ji je zgleda nekak odleglo, da so se zadeve končno nekam premaknile, psihološka zavora je popustila in ko sta šla z dragim na morje, sta se res lepo imela in takrat je zanosla.

Prepričana sem, da ni lahko, ampak glej s pozitivne strani - blagoslovljena sta z enim čudovitim otročkom, ki ga imata zelo rada, mnogi se še do enega ne morejo dokopati. Enostavno se osredotočita nanj, bodita vesela, da  in na vse druge pozitivne strani v življenju, dopovejta si, da če vama bo dano, bosta dobila še enega, če ne bo pa tudi tako v redu in prepričana sem, da vaju bo enkrat, ko si bosta najmanj mislila, presenetil še drugi.