Hoj!

Povzetek: jaz in moj skoraj dveletni drugorojenec sva v stiski zaradi uvajanja v vrtec.

Predgovor: Z uvajanjem prvorojenca, ki je bil mnogo bolj sramežljiv in navezan name in manj družaben, ni bilo težav. Prišel je v uvedeno skupino, ima ljubeči vzgojiteljico in pomočnico, s prvo se ob prihodu vedno polubčkajo in objamejo in pocrkljajo. Zdaj vsak dan tolaži malega, da mu ni treba jokat in da je v vrtcu fino.

Jedro: Skupino, v katero letos uvajam mlajšega, sestavljajo otroci od 2,5 do 1,5 let, vsi so prišli na novo. Uvajam ga 2. teden (začela sva torej en teden pozneje kot ostali). Prejšnji teden mali ni niti zacmihal, v petek je bil sam že od zajtrka do kosila (pribl. 3 ure), brez težav. Ta teden je pa katastrofa. V ponedeljek me je klicala vzgojiteljica po eni uri, naj pridem ponj, češ da joka in ga ne morejo potolažit - v vrtcu naj bi bil še dve uri. Ker sem imela še dopust, sem ga seveda šla iskat. V torek sem nameravala v službo in ga pustiti spat v vrtcu, pa mi je vzgojiteljica rekla, da ne bo šlo. Rečem ok, ker v službi lovim roke, ne morem vzeti dopusta, ampak se zmenim za delo na domu do konca tega tedna. Včeraj ga z bratcem (je v istem vrtcu) pripeljem, ostanem, da poje zajtrk, se poslovim in grem; mi pravi vzg., da je bilo malo bolje, ampak da ga ona še ne bi uspavala v vrtcu. In ko jo vprašam, kdaj naj bi po njenem mnenju spal, mi reče v petek, pa pravim, da raje v četrtek, da spi vsaj dva dni do vikenda. Danes ga pripeljem po istem postopku, ko ga pridem po kosilu iskat, mi vzg. spet jamra, da je jokal tri ure in da ga ona jutri ne bi dala spat. Rečem ok, kličem v službo, da še vsaj v ponedeljek delam doma, tako da bi v vrtcu prvič spal v torek, ko moram pa jaz nujno v službo zaradi kolegija.

Vprašanja, ki se mi porajajo, in stvari, zaradi katerih sem v stiski:
- otroci ob prihodu niso toplo sprejeti, pocrkljani (tako kot pri prvorojencu), kvečjemu ga vzgojiteljica pelje do mize, mu da gor slinček in postavi krožnik na mizo oz. (ko smo hodili po zajtrku) jih le glasno pozdravi, kako si, ni pa telesnega stika z otrokom (pomočnica ta tedne hodi v službo po zajtrku) - morda je to problem, da se otrok ne naveže na drugo osebo?
- tudi če otroci jokajo, vzg. previja polulane (ne pokakane) otroke, ki bi lahko 5 minut počakali, namesto da bi jokajoče zamotila in jih potolažila;
- vzg. se drži določenih načel, ki otroke spravljajo v stisko, npr. ne smejo imeti ninice pri sebi, ko jedo (danes je menda celo toliko popustila, da je imel moj ninico na stolu poleg sebe, potem je začel jest - sicer je velik jedec in je samostojno in s tem nismo imeli nikoli težav);
- ali otroka v treh urah res ni mogoče z ničimer potolažiti, ga zamotiti? - ali gre morda za to, da sem vzg. povedala, da delam doma in zato ve, da "lahko" kadarkoli pridem po otroka in se ji zato ni treba toliko potruditi?
- vzbuja mi občutek krivde - vprašala sem jo, kdaj bi po njenem mnenju lahko mali spal v vrtcu, pa mi reče - a vi bi ga pa že kar jutri pustili? pa saj ne bi spal (jaz ga ne bi pustila, ampak treh tednov dopusta pa nimam niti si jih trenutno ne morem privoščiti).

Opomba: Pomočnica se mi je zdela bolj topla in bolj crklja otroke, ampak večinoma se pri njej crkljajo punčke, ki imajo že od začetka težave z uvajanjem, tako da moj, se mi zdi, ne pride zraven. Lahko pa se seveda motim, zagotovo ga tudi pocrklja, če to sploh hoče, ker je jezen, ko ga pustim v vrtcu.

Sklep: Skratka, imam slab občutek. V vrtcu ničesar ne rečem, ker nimam oprijemljivih pritožb. Sklepam, da je vse v moji glavi in da je problem v meni, ker sem v stiski, ko otrok joka, in zato sem v dvomih glede pristopa vzgojiteljice (ne obtožite me, da kompliciram, pri prvem sem to speljala brez vsakršnih travm). Je pa tudi res, da mi je ena od mam, ki so brez službe, danes prav tako pojamrala, da to uvajanje (na predlog vzg.) traja že čisto predolgo in da se agonija pri otrocih le podaljšuje, namesto da bi se umirila. Vem, da je to obdobje za delavce v vrtcu obupno stresno, po drugi strani pa se mi zdi, da se v naši skupini zelo naslanjajo na starše (brezposelne mame jim še pomagajo pri zajtrku, pridejo na kosilo, da pomagajo otrokom pri jedi ipd.)

Prošnja: Prosim za tolažbo, spodbudne besede, morda kak nasvet ... Kako bi zmanjšala stres ob uvajanju - pri meni in pri malem? Ali lahko skupaj z vzg. in pom. kaj naredim, da bi čvergi nehal vsako jutro ob mojem odhodu jokati oz. da bi se prej potolažil?

Lp,

živa

< Sporočilo je popravil živa -- 16.9.2009 23:39:59 >

živa, ne vem kan naj ti napišem, da boš potolažena.

Te razumem, da si v stiski, ma se boš morala prepustit toku in vse se bo umirilo in rešilo. Rwes je, da otrok čuti stisko, če je mama v skrbeh zanj in to pokaže. Poskusi ga pospremit dobre volje in ga spodbujat, da gre k ostalim otrokom v skupino.

Res je tudi, da so vzgojiteljice različne, kar pa se mora tudi otrok navadit. Po moje ga vzgojiteljica že pocarta, ma ti tega najbrž ne vidiš, ker greš proč med uvajanjem.

Tudi pri našem ta malem je blo par otrok, ki so jokali. Ena deklica je jokala 2 meseca skupaj po cel dan in , če je neša vzgojiteljica prijela drugega otročka v roke, je takoj začela tulit. ( sem vidla tisti teden, ko sem uvajala našega) . In so jo pustili, da joče, je niso vedno mele po rokah. Kqar je tudi prav, ker se je tako navadla, da mora vzgojiteljica vse otročke pocartat in ne more skozi njo pestovat.

če bi pa naprimer mamica vidla, da njena tuli že dva meseca, bi lahko rekla, da je ne pocartajo, da niso ok,... Npr.


Mislim, da je večina vzgojiteljic takih, da se same zorganizirajo in poštimajo otročke tako kot je prav. ker konec koncu ne bojo mogle z vsemi shajat, če ne poštimajo določenih zadev. in ko bo vse poštimano, vsa uvajanja skozi, se bojo imeli zares lepo.

Res ne skrbi, tudi to obdobje bo šlo mimo in prav lepo se bojo imeli.

_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Očitno je problem v vzgojiteljici, ki se nikakor ne potrudi. Nima niti pravice tako dolgo zavlačevati z uvajanjem, naj se potrudi. Pogovori se z njo oz. njeno nadrejeno. Ali pa zaprosi za drugo skupino. Kaj mislijo, da boste ves dopust porabili za uvajanje? Prav tako plačaš položnico za cel mesec!
Našo smo uvajali en teden, potem je pa še cel mesec jokala in trpla, vendar so se vzgojiteljice potrudile in nas niso klicale niti enkrat naj pridemo. Po enem mesecu se je vse uredilo in neznansko rada hodi v vrtec. Vzgojiteljice tako njene, kot tiste, ki so dežurne zjutraj, otroko vedno stisnejo k sebi in ga malo pocrkljajo, kar je otrokom res všeč in se pri vsaki tako čutijo sprejeti.
Upam, da vam bo čim prej uspelo.

A uvajaš v nek primorski vrtec na vasi, tik ob meji?

Nimam nasveta , ker naš ni v vrtcu (bil je vpisan 2,5 meseca, efektive 13 dni - ostalo bolezen) želim ti , da se uvedeta brez bolezni in nadaljnega stresa.

Uvajam ga v en vrtec v LJ.

Danes je otroka v vrtec peljal mož, bomo videli, če bo kaj bolje. Iskat ga grem po kosilu (ok. 11:30). Zdajle sem vsa na trnih, da me pokliče in poroča, če je bilo kaj lažje.

Otrok mojo stisko najbrž čuti, je pa ne pokažem; vedno ga stisnem k sebi, ga poljubim, se poslovim in grem, vse to v pol minute, ker sicer bi bilo še huje.

Hvala za spodbudo. Itak je rabim kar nekaj .

tisto o ninici (da je ne smejo imeti zraven) me je spomnilo na bivši vrtec od malega ...

Saj bo, probaj se skulirat (ne me vprašat kako ) mogoče bo res boljše, če bo mož zraven sploh če je bolj na izi kot mama . poročaj.

ojla!
prvo se ti potolaži in vsaj poskušaj prepričljivo oddati otroka v vrtec.da bo malček to čutil,da si vsaj brez skrbi.
brez skrbi boš,če boš odkrito govorila z vozgojiteljico-obema.povej ji kar te mori,moti,naj ti da kak nasvet.
moraš pa vedeti,da se tako otroci karakterno,kot tudi vzgojiteljice razlikujejo med sabo.
vem kaj hočeš povedati,tisti telesni stik,da otroček ve oz čuti eno toplino.

makar bi mogoče rekla vzgojtejlici,da je pač taka osebnost-tvoj mali,da potrebuje malo več nežnosti,ker je zelo čustven in ji povej,da bo tebi lažje,njej in seveda otroku.saj bo morala razumet.prosi jo za tistih 30 sekund,da si vzame čas.reci,da veš da ima polne roke dela,da jih ni malo,ampak da vendarle prosiš za malenkost pozornosti,ki ne vzame dosti časa.

tebi pa svetujem da se preveč ne obiraj ko oddaš malega.na hitro,mogoče mu obljubi kako nagrado,ko prideta domov(malenkost:npr.kak bombonček,mini čokoladko,kake slane palčke,....ali ga nekam pelji ,..pač kaj ima rad).poslovi se na hitro,ne glej za njimi,dajaj mu občutek zaupanja.pa mogoče pri nam je palilo:
doma se nič preveč ne pogovarjajta v vrtcu,kaj bo,kako je bilo,..itd
ampak preden greta v avto,ali mogoče ko se rihtata mu razloži,kratko jedrnato.da gre v vrtec nam je ful palilo,da smo govorili imena vzgojiteljic,ne da gre v vrtec,da bo tam  se igral,jedu,spal,ko se pa zbudi, da ga prideš iskat,......pa saj veš kako tro gre,saj ne uvajaš prvič.

ampak otroci pač to drugač sprejemajo,ker so karakterno različni,druge osebnosti.

naj ti povem,da se nam ni poznalo nič pri uvajanju.uvajali normalno 1 teden 4 dan je spal tam.posledično izvem da v vrtcu ne govori-zdaj že,bilo je prejšno vrtčevsko leto,pa je že pri 1,5 letu govoru k raztrgan.
no in še danes se ne upa prosit čisto spontane stvari.npr: če mu obrišejo noska,da je žejen.ko ga pridem iskat pa spije cel glaž.

mah težke stvari so.če pa res po pogovoru ne bo šlo,malo pač poskušaj,pa zamenjaj skupino.

srečno.

aja pa še to!
zakaj pa ne bi smel imet ninice zraven??? npr, na kolenih??? sosednjem stolu.naj mu jo dovolijo,potem pa čez čas postopoma zmnanjušujejo,da jo ne bo vlaču in vohal vse povsod. vem zato,ker jo ima naš. tudi.

Odhod v vrtec sploh ni tako stresen, gremo skupaj z obema otrokoma; odkar ima mali težave, najprej peljeva starejšega brata, potem greva v njegovo skupino. Problem nastane, ko rečem, da grem v službo, čeprav to izpeljem v pol minute.

Zato ga je danes peljal mož, morda se bo lažje poslovil od njega.

Ninico ima mali doma samo za spat, je vedno v postelji, sicer je ne rabi, v vrtcu je seveda drugače.

Evo, mož me je klical, je bilo menda še slabše, jokal je že pred vrtcem in me klical, potem pojedel cel zajtrk in repete (mož je ostal, ker je več otrok jokalo in je ugotovil, da vzg. še za našega ni imela časa oz. rok za crkljanje), nato pa spet začel jokat, ko je mož rekel, da gre v službo, in tulil, ko je odšel. Naročila sem mu, naj ok. 10h pokliče, kako je. Bom poročala.

< Sporočilo je popravil živa -- 17.9.2009 8:57:41 >

hmm,mogoče pa zato,ker je bratec v drugi sobici,ti greš v službo in razmišlja da ostane sam. mogoče pa bo ati mel več sreče,včasih pali.

živa, pogovori se z vzgojiteljico, temeljito vse premeljita. Tudi moj mali ni bil pocrkljan, ker je bil jezen, ko sem šla in se je samo odrival od vsakogar ter tulil. Ampak jaz ga poznam, zato sem se pogovorila z vzg. in njeno pomočnico, tako da zdaj vesta, da morata pri njemu kar vztrajat in ga lepo vzame ena v naročje, tudi ko tuli. Mali potem kakšne pol minute trmari, nato pa se stisne in pomiri 
V skupini je tudi ena deklica, ki že skoraj 3 mesece ves čas v vrtcu prejoka - s kratkimi vmesnimi pavzicami. Ampak tako starši kot vzg. in pom. kar vztrajajo. Če ni druge, je pač treba nekako pregurati.

Najprej
Daj času čas in vztrajajte. Tudi moj mali vsako jutro tuli, ampak jaz ga predam v varne roke, ki jim zaupam, zaprem vrata in grem. Sama s sabo sem pa tudi že razčistila, da mu ni hudega, da je ob ljubečih ljudeh in se bo unesel.

Nam se je izkazalo kot dobra rešitev, če smo otroke, ja vse  3 hkrati, pripeljali v vrtec in so šli skupaj v sprejemno skupino. Tako ločitev od tatija ni bila tako težka.  Predlagam,da vozi v vrtec mož, četudi bi morali v vrtec bolj zgodaj, pri nas se je to izkazalo kot boljša varianta, ko to, da so dlje spali in se potem trgali od mamice v vrtcu.

_____________________________

Mama štirih deklic in 5ra

Pošlji moža v vrtec, naj on uredi, po moško, pa le omenite vzg, naj vendar otroka stisne, jaz ji kar direktno rečem, pa čeprav je naša že v zadnji skupini. Nobena še ni odklonila.

_____________________________

Mama štirih deklic in 5ra

Pri nas tudi ni bilo telesnega kontakta in to je po moj zelo narobe.

Je pa mogoče za (kakšnega) otroka boljše, če se pride bolj zgodaj, ko je še malo otrok v skupini, takrat se mu vzgojiteljica lahko bolj posveti ob prihodu.

ne vem sicer, koliko sem kavlificirana za take nasvete, saj je za mano eno neuspešno uvajanje, kateremu je sledil izpis iz vrtca , pa vseeno;

kot je rekla špelin@: sprijazni se, da bo eno obdobje, ko mu bo težje. Če že ni, pa še bo pogruntal, da ko se pojoka, ti takoj priletiš (tako kot naš, ko ni hotel jest kosila, saj je vedel, da pride po kosilu ponj dedi in da ga pri babi čaka kosilo, ki ga ima rad). Vzgojiteljici pa le povej, da ne utegneš več hoditi v vrtec - saj ni treba, da se pritožiješ, le raloži, da želiš, da bi že spal v vrtcu, saj moraš nujno v službo, pomočnici pa, naj ga le spusti zraven k crkljanju

_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

Ziva, jst sem tud R uvajala skor 4 tedne, ker ce sem se milimeter premaknila od njega, je blo tako tuljenje in jok, da katastrofa. Pa k nobenmu ni hotu, ni dovolil, da se ga vzg ali pomocnica dotakneta...Je blo ful naporno zame takrat (psihicno), pa pol se mi je se smilil, pa je blo se huje...
Sem pa vzg popolnoma zaupala, sva se vse zmenile in sproti dogovarjale in pocasi je zacel navezovat stik z njo. Pa ona ga ma tud ful rada, on pa zdaj in njo in pomocnico (je pa ena druga, ne ista kot takrat).
Kasneje smo sli vsi 4 skupaj v vrtec, s tem da je moj oddal R, jst pa E. Takrat ni jokal, ce sem bla pa jst zraven, je blo pa samo eno dretje.
Vrtec je OK sprejel sele pri cca. 18 mesecih, zdaj je pa v redu, je baje najbolj veselo dete v skupini (edino mal krize je blo, ko je sel po pocitnicah spet v vrtec).

Kaj pa vem, mogoce sta se pa najina dva ze v porodnisnici zmenila, da bosta nagajal, ko gresta v vrtec :):)
...al ma pa datum rojstva kaksne vpliv na to...:)

Aja, jst bi ga naceloma zelo hitro oddala, bi pa se zmenila z vzg da naj ga vsaj na zacetku obvezno malo pocarta in naj ga sprejme v narocje.

_____________________________

Never argue with an idiot. They drag you down to their level and beat you with experiences.

Čau, Živa, kako je ta teden? Se je malček umiril?

Tudi najin 2-letnik je doživljal, oziroma še doživlja to stisko ob uvajanju. Prve 4 dni je bilo super, kot da je tam doma, naslednji teden se mu je pa čisto utrgalo. Potem prejšnji teden je bilo "zmerno do pretežno" lažje, ta teden pa spet spremenljivo. Ne vem, zakaj taki vzponi in padci, taka spremenljivost. To me malce bega, predvsem takrat, ko je kriza.
Pa je čisto vseeno, če ga peljem jaz ali ati.

Vzgojiteljica in pomočnica sta zelo topli in mehki personi, ga cartata in božata, se trudita okrog njega, da bi ga pomirili, vedno ga ljubeče in veselo sprejmeta... Sem kar malo žalostna, ko jima takole vrača.

Upam, da se bodo vsi otročki, ki jih še pesti ta stiska, kmalu umirili in začeli uživati v vrtčevskih dejavnostih in družbi.

Da poročam: stanje se je izboljšalo. Sicer zjutraj še vedno joka, ko ga pustim tam, ampak se hitro potolaži. Je normalno, zdaj že dva dni tudi spi v vrtcu. Upam, da bo vedno bolje.

Hvala za spodbudo.

Lp,

živa