Ojla! Potrebujem vaša mnenja, ker me ne poznate in ne boste zaradi tega pristranski - ker vem, da so nekateri brez dlake na jeziku bodo napisali tako kot mislijo in to potrebujem.

Vse skupaj se je začelo leto nazaj, ko sem imela UPN, zadeva se je začela stopnjevati po drugem UPN (april 2007). Pred kratkim sem zamenjala službo in sedaj iščem novo, ker sem šla iz dežja pod kap, čakam tudi izvide iz genetskih preiskav, občutek imam, da sem postala "čudna", imam vrtoglavice, občutim slabost, skratka ni da ni.

Vabljena sem na razgovor za novo službo. Ko so me povabili na razgovor sem bila zelo vesela, sedaj pa razmišljam ali bi sploh menjala, če bi se odločili zame. Plača bi bila verjetno večja, ampak ponovno bi bila na 6 mesečnem poskusnem delu, če bi bili izvidi ok, bi začeli delati na naraščaju (čeprav moj pravi, da se ne mudi). Jaz bi oboje.

Skratka počasi sem naveličana že vsega skupaj, zmankuje mi energije za naprej, doma mi pravijo naj gledam pozitivno - kako naj gledam pozitivno, če pa vse česar se lotim pade v vodo ali je pa še slabše kot je bilo.

Kje in kako zbrati moči za naprej? Ali se preveč obremenjujem ali sem samo "tečna"!?  

Preveč se obremnjuješ! Nasveta pa nimam..

ja, res je. poraja se ti ogromno vprašanj, na katere ti teško da kdo odgovor kaj bo. koliko razumem si novo službo želiš, ampak.... nič ampak...poslušaj glas 'od zadaj'(ta je nezmotljiv) in men se zdi da ti govori, da vzemi ponujeno priložnost.

jaz bi gledala na to kot...nova služba---novo življenje, v katero bo prišel tudi

vedno bi morali poslušati svoj notranji glas, prevečkrat pa svojo grdo glavo potisne ven razum, ki ponavadi to sploh ni.

ne pusti strahu pred nečim novim, da te zavira!

_____________________________

V našem kraljestvu domujeta princesa Eva in mali naslednik Žiga!

Se podpišem pod natalijo in ti svetujem, da si vzameš kak dan počitka in razvajanja, če ne ti bo *počil film* od vsega obremenjevanja!