Sem ravno pri pravi volji, da se malo potožim.
Čeprav sem med vami prava amaterka, na projektu  delava šele tri mesece, sem danes takooo žalostna.
Zakaj? Noseča je moja mlajša sestra (ki je začela s projektom prejšnji mesec), moja prijateljica (ki ji tudi takoooo zelo privoščim). Jaz pa imam neskončen PMS. In čakam na  hudiča (evo, pa sem še napisala) konec naslednjega tedna.
Po eno strani sem tako vesela; vsakemu, ki si želi otročka iz srca privoščim, da bi mu čim prej uspelo, RES, ampak tole danes me pa res depresira.
In sicer zato, ker sem pravi mali psihopat; odkar vem še za prijateljico, me bolijo prsi in slabo mi je... In vem, da je vse to samo psiha (ne bi mi verjele, če vam povem kaj vse si jaz lahko zamislim, da čutim ) .
Tako, saj vem, da bo jutri bolje...
Ah, sranje pa ti pmsji... 

Te popolnoma razumem, kajti midva z dragim delava na otročku že leto in pol, pa še nič. Poznam ta grozni občutek, ko pride  in vsak mesec znova si kot nora želim, da bi zagledala . Ne obupaj in si reci, da bo enkrat prišel tudi tvoj čas. Želim ti, da bi bila čimprej srečka , do takrat pa uživaj ob svojih prijateljicah in ob dragemu.

Hvala za prijazno sporočilo.

Samo premišljujem o tem, da vse ob pravem času, da je bilo tako tudi pri Emi... ampak danes pa res SUCKS!

Pred kratkim sem pisala o mojih obupnih pms-ih. Za umret mi je bilo, totalna depresija. Ta mesec sem zaradi kože jemala B-kompleks in veš kaj? O pms-su ni ne duha ne sluha . Mogoče bo tudi tebi pomagalo .

Glede tistih misli se pa nikar ne sekiraj. Čisto naravno je, da se tako počutiš. Pa mine tudi, veš .

< Sporočilo je popravil Jančika -- 25.10.2005 18:12:43 >

Ne bit žalostna . Veliko nas je, ki smo na istem kot ti. Tudi mene kar stiska, ko me vsak vpraša, če je že kaj, pa zakaj še nisem noseča, pa da bi bil že čas, itd. Mene pa ima, da bi najrajš vsem zakričala nazaj, da sej se trudiva in da naj nama dajo mir!!! Tako depresivno počutje je še večje med pms... Nisi edina. Verjemi v to, da ti bo uspelo, misli pozitivno. Meni je ta mesec uspelo, da sem skoraj čisto odklopila in se ne obremenjujem s tem, ali bo ali ne bo. Prejšnji mesec sem že odštevala dneve do , ta mesec pa je kr nekak minil in v soboto bi morala dobit odgovor. Res pa je, da mi je uspelo zato odklopiti, ker sem imela toliko večje težave v službi in sem se obremenjevala z vsem drugim kot pa z mislijo na .

Držim pesti zate, da drug teden ne bo .

lp,
Nely

Se pridružujem občutkom, pa je za mano komaj prvi neuspeli poskus, sedaj se pripravljam na drugega. Se že manj obremenjujem kot prejšnji mesec. Drugega se bom morda še manj... če ne bomo že vse  do takrat. To nam iskreno želim.

same here. Drugi poskus:) se tolazim, da je sele 2 mesca po KT in da bo ze ko bo.

Nič panike, sama sem v zelo podobni situacij (prijateljica noseča, ostale z bebami itd).
Tudi sama kar ne morem verjeti, kaj vse lahko skonstruirajo možgani. Pms je katastofalen, odkad delamo dete še hujši. Od kod so se vse te bolečine vzele in zakaj pri vragu je M vsaki mesec malo v zamudi. Če se mi bo tako podaljševala, bom pristala na 40 dnevmnem ciklusu!
Lp, agnes (saj nam bo ratalo, pol se bomo pa vsem tem znakom ipd. še režale)


_____________________________

Biti moramo pripravljeni, da se odpovemo življenju, ki smo ga načrtovali, da bi zaživeli življenje, ki čaka na nas. -j.c.-

Stefka, se mi zdi, kot da bi mi brala misli.

Imam obcutek, da so vse zenske, ki jih poznam in ki si to zelijo, nosece.

Vsak dan se tolazim s tem, da pride tudi moj oz. nas cas. Medtem pa si krajsam cas s sprehodi v naravi, pogovori z  in z ljudmi, ki jih imam rada, z branjem knjig.

Bo že...enkrat...zate, zame in za ostale.

Saj danes je že bolje...
Ampak vseeno hvala za prijazne besede.
Punce, zlate ste in za vsako od nas pride pravi čas. Sem prepričana.

Tudi jaz se pridružujem ostalim - decembra bo eno leto odkar ni nič...
Vem, da ni prav in ni pošteno ampak prijateljic, ki so noseče (en lep kup) sem se začela izogibati, ker mi je hudo, ker jim sicer privoščim a po pravici povedano sem jim tudi nevošljiva. da je vse skupaj še huje sem imela jullija SS, in čeprav sem bila takrat kao ok, je zdaj groza, ko kar naprej premišljujem, da bi morala čez dva dobra meseca že roditi. Vem, da to ni ok, ampak če je pa tako hudo...