Pri vlagi je treba najprej pojasniti izvor, šele potem lahko proti njej ukrepamo. Če gre za kapilarno vlago, so ukrepi drugačni, kot pa, če gre za kondenz.
Kapilarna vlaga je vlaga, ki jo zid oziroma omet vleče iz zemlje ali temeljev zaradi slabe ali neobstoječe horizontalne hidroizolacije. Značilno za kapilarno vlago je, da na določeni višini nad tlemi poteka vidna meja, kjer se kapilarna vlaga suši v okolico, soli, ki jih je s seboj prinesla iz gradbenega materiala ali zemlje, pa tu izkristalizirajo in povzročijo razpadanje ometa in premazov na njem. Zelo pogost ''sanacijski'' ukrep s paronepropustnimi premazi povzroči, da se kapilarna vlaga dvigne le nekoliko višje, premaz pa kljub temu popusti pod izrednim kristalizacijskim pritiskom soli. Rešitev za kapilarno vlago je vrtanje zidu, prepajanje s silikonati in vzpostavitev bariere kapilarni vlagi, kar se nato nadgradi še s posebnim za paro prepustnim ometom (www.kema.si), ki omogoči sušenje vlage, ki je ostala ujeta nad bariero. Na tak paroprepustni omet moramo nanesti prav tako paropropustno barvo, ki je kar navaden apneni belež ali pa bio apnena barva (Jub).
Če gre za kondenz, je stvar bolj komplicirana. Najprej je treba ugotoviti vzrok. Za kondenz mora biti izpolnjen osnovni pogoj: Visoka zračna vlažnost in hladna površina, na kateri se izloča vlaga iz zraka. Količina vlage, ki jo lahko v sebi nosi zrak je namreč odvisna od temperature (zato se ji tudi reče relativna zračna vlaga). Pri visokih temperaturah lahko zrak nosi bistveno več vlage, kot pri nizkih. To postane problem, če imamo v hiši mrzle stene in toplotne mostove (v vogalih, nad in pod okni itd), kjer prihaja do kondenzacije vlage. Pogost primer je, da spalnice ne ogrevamo, oziroma jo celo povsem nepravilno zračimo s priprtim oknom, vanjo pa pustimo vdreti toplemu in vlažnemu zraku na primer iz kuhinje. Kondenzacija je neizogibna.
Za reševanje problema kondenza obstajajo tri rešitve. Prva in edina pravilna je izvedba toplotne izolacije (če je hiša še nima). Obvezno na zunanji strani. Če to ni mogoče (običajno je tako), lahko poskušamo zmanjšati vsebnost zračne vlage. To lahko storimo z bolj temeljitim zračenjem prostorov, vgradnjo ventilatorjev, pravilnim zračenjem (na stežaj odprto okno za 10 minut, nakar ga zapremo) ipd. Mogoča pa je tudi uporaba aparatov za razvlaževanje zraka, ki ''sušijo'' zrak in s tem zmanjšajo kondenzacijo na mrzlih površinah. Kroženju zraka po prostoru moramo pomagati tudi z odmikanjem pohištva od sten in seveda, da ne pozabim, prostore moramo pravilno in enakomerno ogrevati.
