ojla,
ker ste tukaj v glavnem ženske, vas sprašujem glede vmešavanja (sicer minimalnega) v kuhanje. V naši mali družinici sem jaz (oče) glavni kuhar, verjetno zaradi tega, ker to delam z veseljem, imam malo smisla, jedi so potem pretežno po mojem okusu, pa še rad sem pohvaljen.
Ampak pri kuhanju se pa dogaja sledeče: npr danes sem kuhal riž (poleg še brodet) ki se kuha 45 minut. Ko je zavrel, sem ogenj zmanjšal, tako da je vrelo. Ker se to dela samo, sem šel v dnevno. Minuto za mano pride moja draga (je tik pred porodom drugega otroka, zato ji je tokrat oproščeno) in se uleže na kavč. Čez pet minut grem pogledat stanje kosila, in ugotovim, da riž ne vre, ogenj je nosečnica namreč dala na minimum.
Pa niti ne bila taka kriza, vendar smo tempirani za kosilo na 11.15, ker gre hčerka ob 12h že na popoldansko spanje. Tako pa sem zamudil teh pet minut.
Sprašujem vas, ali se pri vas tudi dogaja kaj takega, če se zakaj - kakšen smisel ima to "nadzorovanje"?

ja bo šla pač hčerka 5 min kasneje spat.To jo pa res ne bo ubilo Ti mal opreveč kompliciraš ,za moje pojme .pa brez zamere

_____________________________

men je tud vseen za teh pet minut, naša mamica pa potem leži na kavču in sprašuje kdaj bo kosilo!!!

Če sem čist iskrena, men gre to BLAAAZNO na živce. Živčn'ga fašem v sekundi. Verjetn bi v tvojem primeru vse skupi pustila na šporgetu in šla sedet na kavč, kosilo pa naj skuha kdor če.

_____________________________

Na koncu je vedno dobro. Če ni dobro, še ni konec.

pa še to sem hotu povedat, da se opisal samo današnji primer, dogaja pa se kar večkrat; pa ne samo da je zamuda pri kosilu, zgodi se tudi da je potem preveč slano, ker dosoli sama od sebe, ali obratno, ni slano nič, npr: kosilo včasih skuha ona, ko midva s hčerko prideva domov okoli 11h, pa se z besedami "sem utrujena" uleže. Vse lepo in prav, prevzamem finale, seveda pa je kaj neslano. zakaj? "sem mislila, da boš ti solil!"
Halooo!!!

< Sporočilo je popravil kačkan -- 18.8.2007 12:23:35 >

Ko jaz kuham niti približno ne sme nihče hodit v kuhinjo. To že vsi vejo. Na morju so bli kolegi parkrat lačni zarad tega k so mi za hrbtom stali. To pa res sovražim. Če kuham jaz kuham jaz. In hočem mir. In mene bi tud to razkurlo.
Pa tudi pri drugih delih rabim mir, ne maram da mi kdo za ritjo stoji.

Potem sem jaz očitno ena izmed redkih ,ki jo ne moti ,če ima med kuhanjem okol sebe celo vojsko

_____________________________

Če bi pri nas moj kuhal, bi ga z veseljem pustila samega v kuhinji

Tudi jaz ne prenesem vmešavanja v kuhanje. Kdor kuha tisti naj kuha. Se pa zgodi da tašči preverjam slanost kosila, še posebno če se kuha za goste, ker pri njej je največkrat vse brez soli, za ne jest.

Meni so pa ti prepirčki tako sladki . ŠE posebej v kuhinji. Ljubezen gre skozi želodec .

Ti se kar živciraj, ženka ti pa naj kar nagaja. Po moje je zelooooooo hvaležna, da ji kuhaš, vendar te mora malo zbost, da ti pokaže kako te ima rada.

Kjut


Če bi se pa kdo drug vmešaval v moje kuhanje npr. kakšna tašča, potem pa bi jaz tudi štedilnik ugasnila in lepo legla na kavč

Veš kaj, kačkan,tvoja draga bo spet kamlu na starem tiru, zato do takrat lepo potrpi, pa bo. Bo že takrat vzela vajeti v svoje roke.
Sicer se je pa dobro držati načela, da kdor kuha, ta poskrbi za vse začimbe v jedi, razen če se komu posebej kaj ne naroči.
In zaradi 5 minut kasnejšega kosila se še ne dela glame .

A so se tebe tudi nosečniški hormoni prijeli    

No zanimivo, tudi pri nas sem jaz kuhar pa kaj posebnega vmešavanja ni, ali pa ga ne opazim. Ampak človek pa spet ne sme biti tako občutljiv, no. Timing je včasih malo težko zadeti, pa čeprav noben ne zmajša plina.

Nimam teh problemov.

Kar se neslanosti tiče; še vedno je lažje dosolit, kot da je že v štartu preslano (kar pogosto prakticira moj).

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Ja to pa je moteče - taka delna pomoč je nekaj najhujšega.

Ja, meni gre tudi na živce vtikanje. Ampak ne toliko, če nekdo o neki stvari ve vsaj toliko kot jaz, če ne več, bolj takrat, ko se nekdo dela kar nekaj pametnega, pa pojma nima.

Pri nas kuha moj koruznik in tud pod razno se ne vtikujem v kuhanje. Kaj jaz vem a je treba solit, pa kdaj je treba dat na manj. Včasih sem sicer kregana, če ne premešam ko že zraven stojim, al pa zakaj nisem dala na manj... ma jaz če sedim za mizo pa berem, še opazim ne, da se nekaj kuha, pa da se nekaj žge, dokler res ful ne zasmrdi.

Kadar pa jaz kuham (tistih 5x na leto) mi je pa čist fino, če mal pomeša pa proba, ker jaz nikol ne vem kolk solit, pa kaj not v lonc vržt.

Sej pravjo, da so vsi taboljš kuharji moški, tko da.. kaj naj se vmešavam?

Ko bi se le moj možek kdaj razburjal nad kuhinjskimi dogodivščinami........

Pri nas kuham izključno jaz.....in ne morem si zamisliti, kaj bo, ko bom rodila (3 tedne je do PDP).

Mogoče ena anekdota:
Možu sem naročila naj za začetek skuha samo paradižnikovo omakico za na špagete, špagete in skuha juho iz vrečke.
Pa se je lotil omakice. Naročila sem mu, naj nareče čebulo, jo prepraži, umije in nareže paradižnik, doda malo soli, malo sladkorja, strese notri gobice in malo origana. Nič kompliciranega.
To naj bi naredil med tem, ko sem se jaz peljala iz službe (30 minut). 10 minut prej naj v lonec nalije vroče vode in skuha špagete. Juho pa lahko skuha že takoj.

Njegovo kuhanje je izgledalo tako:

Paradižnik je narezal na pol in ga potem opral. Dal ga je v visoko posodo (za špagete). Čebulo je narezal in jo stresel v paradižnik in potem mu je potegnilo, da mora dati verjetno še malo olja. Potem je dodal sol in gobe.
Ko sem prišla domov se je paradižnik smodil, špageti so štrleli iz mrzle vode, juha (gobova) pa je bila že čisto presušena skoraj.

No si lahko zamislite mojo reakcijo?
Od takrat je prisegel, da ne bo nikdar več kuhal.

ja bogi revež ,nerefiti .Zdaj sem se pa res nasmejalai npomislila da bi pri na s glih nekako tako zgledalo ,če bi dobil on zadolžitev za kuho

_____________________________

če bi moj kuhal, bi ga čist pri miru pustila- to se zgodi 1x na leto