Ojla!

Jaz mam eno vprasanje. Če/ko ste si sposodile nosečniške obleke, otroško opremo ali otroške oblekice in ste to vračale lastnicam. Kako ste se jim zahvalile: samo s "hvala", kakšno bonboniero, igračo za njihovega mladička, darilni bon za baby center? Ne vem, kakšna je praksa, pa me zanima.. in tudi v kakšni vrednosti so bila darila, če so bila. Hvala pa lepo se imejte!

To pa tudi mene zanima.

po občutku, odvisno od kakšnih ljudi si sposojaš.jaz vedno dam kakšno malenkost za malčke in za mamice

_____________________________

Vedno več nas je!

Meni je dobra prijateljica vrnila stvari in mi dala zraven eno čokolado. Če bi mi hotela dati kaj več, mi ne bi bilo prav, ker sem ji jih posodila od srca in vem, da bi ona ravnala enako, če bi imela otroka pred mano. Moje cunje bi tako ali tako stale, pa sem veliko raje videla, da jih je medtem še ona uporabljala. Je pa res, da vedno ko se vidimo, prinese kako malenkost za mojo Miško. In tudi jaz kaj malega njenemu Mišku.

Me si nič ne dajemo. Sposojamo si med sabo, pa se s tem povrne, po moje. Očitno so moje prijateljice istega mnenja.

jaz pa sposojene stvari prodam in nakažem cekinčke za "štipendijo"  razen kakšne posebno vredne primerke  te vrnem.....

_____________________________

...vox populi...

Zaenkrat pri nas podobno funkcionira.

Ponavadi nič ali kakšna čokolada.

Kakšno malenkost za otroke in kavo ali čokolado za mamico.

nič, zato smo prijatelji da si pomagamo. Jaz pa posodim njim....pa ne pričakujem nič, niti ne bi vzela. Se imamo radi in to naredim iz srca.

_____________________________

Freedom is just another word for nothing left to lose!!!

Ne razumem, kako lahko sposojene stvari prodaš?
Saj vendar niso tvoje?

Jaz pričakujem, da mi sposojeno vrnejo in tudi sma tako delam. V nasprotnem primeru vedno poudarim, da nekaj dam zo. povem da določeno stvar posodim torej pričakujem vrnjeno.

Sama vedno kupim kakšno koristno darilce otrokom. Pač kar potrebujejo, saj za prijatelje navadno vemo, kaj njihovi otroci potrebujejo,... Npr. kakšno majčko, hlače, ...
Seveda pa vrednost drila zavisi od "vrednosti ", sposojenih stvari.
Prijateljici, ki mi je posodila veliko opreme in oblačil, sem se oddolžila z vrednejšim darilom. Vendar vedno s čim koristnim navadno z oblačili.
Prijateljici, ki mi je enkrat posodila dva kompletka pa sem se odolžila simbolično z čokolado in paketom kave.

Pač po občutku.

Najbrž so tako zmenjeni, a se ti ne zdi?

Si ne sposojamo!Mi2 sva vse svojo nakupila,imama namen imet še "nekaj otrok"  Sem pa veliko x slišala, ko je katera dobila cunjice nazaj, da kakšne so, zaflekane,raztrgane,sprane itd. da njo bi bilo sram takšne cunje vrnit...saj direkt ni nobena nič rekla,sam šinfajo okol...in takrat sva se odločila da si nič ne sposodima!!!

no, v bistvu se nismo tak zmenili

je mamica rekla, da mi jih da. sem rekla ti jih vrnem, je rekla ni šans. sem rekla jih bom prodala in ti nakazala denar.

tak nekak

groza, ne?

_____________________________

...vox populi...

zelo, zelo res.

_____________________________

...vox populi...

enako

Tudi nama sedaj ponujajo kar nekaj stvari na posojo, pa sva jih kar zavrnila. Saj ne da pokava po šivih zarad viška denarja, ampak npr. sposojen voziček npr, je zame bedarija. V 1 letu ga lahko kar orenk zjahaš, in potem takega vrniti?? Ne rečem kako stvar, ki jo rabiš parkrat to še, drugače pa tudi midva sedaj vse kupujeva in tudi ne bova naprej posojala, ker imava v planu še kakega...

Ne vem no saj nimam nič proti rabljenim stvarem, odkupila bi jih z veseljem, to s posojo mi pa ni tako.. mogoče če bi vedela da bo to moj zadnji otrok bi si še kaj sposodila,.

Glede daril, pa mislim, da neka pozornost more biti. Odvisno od finančnih zmožnosti in vrednosti izposojenega. Čokolada ali bombonjera je vedno lepa gesla. Če je pa zraven še kako oblačilce ali igrača za njihovega malčka pa toliko lepše... Konec koncev se stvari tudi obrabijo...

Če gre za malo pozornost v zahvalo, že, sicer pa jaz ne razumem, kaj velikega bi moral podariti, ker ti nekdo nekaj posodi. Sklepam namreč, da si navadno posojamo ljudje, ki tako pač prebrodimo vse, kar bi sami težko. In ob tem se pač ne morem iti še preseravat in kupovati nečesa velikega.

Jaz pričakujem prvo bebo in ker nimam sorodnikov, fant pa tudi ne, sva bila zelo vesela, ko je edina prijateljica, ki je pred kratkim rodila, omenila, da bi nama lahko posodila kakšno stvar. Hvalabogu, ker sem že težko seštevala, kako bo šlo vse skupaj. Je pa tako, da seveda tu nekako računamo na iskrenost: če posodiš, potem ne šimfaj, da se je obrabilo ali nevemkaj. To moraš vedeti, ko ponudiš, vsaj jaz mislim tako. Vem tudi, da prijateljica ne pričakuje, da bova zdaj pa midva njim kupila nekaj velikega, ker ve, da pač nimava veliko. Kako malo presenečenje, ropotuljico za malega ali rožico za v stanovanje, recimo, pa tako rada podarim, ampak ne, ker mi pogosto kaj posodita ali mi ona recimo podari svoja oblačila, ki njej niso več ok ali prav, ampak, ker ju rada obdarim. Kar bi, tudi, če mi ne bi podarila nobenega od krasnih puloverjev, ki jih sedaj jaz nosim, in tudi, če mi ne bi ponudila pomoči sedaj, ko mi pričakujemo dojenčka. Kot je tudi samoumevno, ker vem, da kmalu planirajo drugega, da bova potem midva lahko kaj posodila ali podarila njim.

Pa saj (tudi) zato so prijatelji, ali pač?

Jaz sem za sorodnico od mojega kupila nekaj za oblečt za tamalega, s sestro pa samo menjava, ona moje od tavelike, jaz za tamalega pa od njenega tavelikega. Imamo pri obeh parček.

Sama se vedno počutim dolžno, ko mi kdo kaj posodi... potem pa se vprašam, če bi sama kaj zahtevala v zahvalo, če bi kaj posodila. In odgovor je ne.
No, vseeno pa potem tudi nekaj dam nazaj :) Kolegici, ki mi je posodila cel kup oblačil en kompletek, drugi, ki mi je posodila cel kup opreme pa lego kocke... sej ne ne vem kaj samo nekaj malega :) Aja, pa vsaki še en kofe :) Eni bom pa zdaj na ebayu naročila copatke.

Midve s sestro posojava ena drugi, ker imava same fantke in v zameno ne darujeva ena drugi še kaj saj ni potrebno.

_____________________________

Če želimo živeti z namenom, moramo poiskati tisto, kar najbolj goreče ljubimo, dati vse, kar imamo, nato pa to predati naprej kot štafeto tistim, ki nam sledijo.