Jaz pa sem vraževerna. In to zelo. Zakaj? Nimam pojma. Ampak sem pa na kup stvari.
Če mi črna mačka prekriža pot, obvezno pljunem čez levo ramo (ne sprašujete, kako to izgleda v praksi npr. sredi ulice
). Je še OK, če pride mačka z moje desne strani, ampak če pride pa z leve (srčne), potem si pa raje najdem drugo pot. Razen, ko sem v avtu. Ko sem vozila, sem pljunila ven skozi okno (odprto, jasno), zdaj, kot sopotnica, se pa samo prekrižam. Ker drugače bi me g. Mož vrgel ven iz avta, če bi mu zaradi enega potepuškega mačka popljuvala zadnje sedeže.
Ogledal na srečo ne razbijam, ampak če bi se mi pa že kakšno razbilo, pa 24 ur ne bi stopila na tisto mesto, kamor bi padla glavnica črepinj.
Ne hodim pod lestvijo. Tudi pod zapornico ne. Verjetno bolj zaradi tega, ker nočem, da me butne po betici.
Na petek 13-ega načeloma ne hodim ven. Razen v izjemno nujnih primerih (recimo takrat, ko je plača od g. Moža nakazana na petek 13.
).
V spalnici mi ne visi akt slika, ampak Playboyev koledar.
Tašča pride na kratek obisk max. 1x na mesec, ampak imam pa mamino fotografijo pri vhodnih vratih. Še ko je bila živa, me je non-stop hotela kontrolirati - no, pa naj še iz onostranstva gleda, kdo in kdaj pride k meni.
Tudi feng-shui obesek za finance mi visi nad vhodnimi vrati. Pomaga.
Pa še cel kup je tega. Tudi to, da moj g. Mož pravi, da sem zmešana.
< Sporočilo je popravil Kerensa -- 27.8.2014 14:52:23 >
_____________________________
I am not what happened to me.
I am what I choose to become.
I lost my mind, but I found my soul.