Pozdravljene,
vračam se na to temo, saj sem izgubila svojo pikico v 11 tednu.
Ne vem, kje naj začnem, nihče me ne more potolažiti.
Še moža ni doma, je na službeni poti, tako da sem čisto sama. Hvalabogu mi starši in družina stojijo ob strani.
Kaj naj zdaj?
Kako dalje?
Kdaj novo načrtovanje?
Sama žalost!!!:((:((:((

pozdravljena.Za vsakim dežjem posije sonce,pa ne reci da to samo govorim ker ne vem kako boli.O pa še kako vem da to boli.po več kot 2 in pol letih sem januarja zanosila,dobila vodene koze in hkrati še imela odmrtje ploda v 10 tednu.Pa sem samo jokala in jokala in jokala in je pomagalo.Ti samo :((:((:((:((
ker ti bo potem lažje.Izjokaj si dušo in ko boš ugotovila da bolečina ni več tako velika idi počasi naprej in misli na naslednjo pikico.Meni je uspelo takoj po naslednji M,sicer je pomagal ivi ampak vseeno!

držim pesti za tebe in jočem s teboj,vedi da nas je veliko takšnih.

v mislih steboj dadica :rozica:

Žal mi je, da se ti je to zgodilo.
Tudi jaz sem izgubila svojga anglečka v 11. tednu.
Kako naprej? Izjokaj žalost, olajšaj dušo in potem naprej na pot za novo pikico.
Čas celi rane. Verjemi mi.

:rozica:

Ojoj, žal mi je, da se ti je to pripetilo. :rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:
Želim ti, da ti bo čas čim hitreje zacelil rane, čeprav bo boleč spomin ostal za vedno. Zdaj se pa le izjoči in izlij svojo žalost in bolečino. Nad tabo pa bo skrbno bedel tvoj :angel: in želim ti, da vama kmalu spet uspe.

Drži se :rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:

PeterPan, mi je zelo žal, da je ti je to zgodilo:(:rozica::rozica::rozica:
Ti želim, da bo najhujše kmalu za tabo in da vama kmalu spet uspe:rozica:

Pa pusti se pocartat tvojim najbljižjim:rozica::rozica::rozica:

PeterPan ne vem, kaj naj ti svetujem. Tega še nisem doživela. Mogoče tole - ne tišči te žalosti v sebi. Govori, pogovarjaj se, piši, magari imej samogovore. Sam spravi tega hudiča ven. Potem bo pa čas zacelil rane.

:rozica::rozica::rozica::rozica:

Žal mi je.Drugače smo pa tukaj,da ti ponudimo ramo.
en lp:morje:D.

Draga moja, vem kako ti je, tudi sama sem izgubila svojo pikico v 7 tednu.
Jokaj, kriči, nikakor ne smeš bolečine tiščati v sebi. Čas celi rane, verjemi. Čeprav včasih tako prekleto boli.
Drži se in ne pozabi, da imaš nekje :angel:, ki te čuva.
Srečno :rozica:

Zivjo,

Sama sem sla lani to isto skozi v 15t. Ti kar joci in iztoci to zalost, cez cas bos sama zacutila, da ti gre na bolje in tudi optimizem se bo vrnil. Verjemi, da se bo, sedaj pa si le dovoli slabe dneve. Zelim ti, da bi se cim-prej pobrala in da bi vaju z dragim izkusnja utrdila. Izkoristita ta cas zase. Midva sva ga in sva iz nesrece naredila malo sreco za naju. Enkrat pa bo spet cas za sreco v troje:)

Eno :rozica: samo zate in za tvojega :angel: tam zgoraj.

Mari

Pa kaj so vzroki za splav v 11. tednu ali celo v 15.?:zmeden::(

Res ste prijateljice. malokrat se javim, vedno vas spremljam, a vidim, da nas vse jemljete za svoje, ne glede na to, kdo je kak aktiven.
Hudo mi je, čakam, da se mož vrne (komaj čez 20 dni), da lahko nekomu končno padem v objem in tulim, tulim, saj edino on me bo najbolj razumel.
Zakaj?
Ne vedo, zakaj se to zgodi, baje je milijon dejavnikov, in ne morejo nikoli zagotovo trdit, da pri meni je pa bilo to in to.
Baje narava naredi svoje, če se plod nepravilno razvija, če je izven materična nosečnost,... V glavnem mojega:angel:ni več, pa sploh več ne razmišljam zakaj. Vem, da ni po moji krivdi, saj nisem z ničemer škodovala sebi ali otroku.
Upam, da bo čimprej za mano ta prekleti čas, ki baje celi rane.

Hvala za oporo vsem še enkrat

Izjoči bolečino čas pa jo bo olajšal...
V mislih sem s teboj :((
SREČNO :rozica:

meni se je to zgodilo že trikrat v dveh letih :((:((:((:((, tako da mi počasi že zmanjkuje solz.
dobro pa je, da vso bolečino spraviš ven, naj bo to s pogovorom, jokom, z jezo samo ven mora.
seveda ne pozabiš :(:( ampak ščasoma pač spoznaš, da življenje gre naprej.
jaz sem naredila veliko napako in se več ali manj zapirala vase, se izogibala prijateljic pa celo :love: ampak hvalabogu je zelo potrpežljiv :bravo::bravo::bravo:
čimveč se pogovarjat o tem kaj čutiš, ker mene je grdo teplo, da sem vse potlačla.
najprej se lepo pomiri, vzami si čas, koliko ga pač potrebuješ, misli na svojega :metulj: in se veseli svoje :duda:, ki bo sigurno prišla.
ko sem jaz G spraševala kdaj naj spet poskusiva je
rekel, da bom že sama vedela in da naj si vzamem čas za žalovanje.
treba se je bodrit vsak dan, če se lahko jaz po mojih morah, se lahko vsaka. kdo se bo pa boril za naše :duda::duda::duda:, če ne same?!
če nič drugo ne pomaga pa pe še je tu vedno RR.
nikar ne obupaj, saj veš "what doesn't kill you, makes you stronger"
u, sem zatežila. pardon :ups::ups::ups:
pa še :rozica::rozica::rozica: za konec!

Od mojega ss je sedaj dober mesec - vsekakor najdaljši v mojem življenju, pa ne nujno najslabši! Tudi jaz sem imela ss v 11.tednu. Za nosečnost je vedelo kar nekaj sodelavk v službi - delno namenoma, delno nenamenoma. Najprej mi je bilo zato zoprno, potem pa sem ugotovila, da mi vsi stojijo ob strani, da jim je hudo zame, da se trudijo razumeti. Z nekaterimi sem se o tem lahko tudi pogovarjala in to je zelo pomagalo. Bila sem hvaležna za vso njihovo pomoč, moj :love: pa je bil itak krasen, čeprav (ali pa ravno zato) je bilo tudi njemu zelo hudo.

Pravijo, da kar te ne ubije, te naredi močnejšega. Ta ss je težka preizkušnja, vendat sama sem jo s pomočjo bližnjih lažje prenesla. Sedaj pa že s polno mero optimizma zrem naprej. (Samo čakanje me malo :grrr:)

Kot pravijo punce, žaluj, :((, sama boš pa tudi vedela kdaj je čas za naprej.

:(( :(( :(( :(( :(( :((

težko je...in nič drugega ni bolj pomembno...in nič ga ne more zamenjati....vem...

pa je treba iti naprej..."čez modro reko," pravi pesnik... poskusiti znova, ko bo čas za to...

:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:

Srečno!

ti se kar izjokaj in nam potoži, ko ti bo prehudo, jaz že 1,5 let po ss čakam, da ponovno zanosim, pa vem, da bo tudi to prišlo.

Zelo, zelo, zelo mi je žal :rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:
Me pa tudi zanima kaj so vzroki, da privede do tega:zmeden:
Drži se!

Zelo, zelo, zelo mi je žal :rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:
Me pa tudi zanima kaj so vzroki, da privede do tega:zmeden:
Drži se!