Obstaja kje kak mamica ki je dala v vrtec svojega 1-letnega otroka in se zato ni počutila nič manjvredno in ni cele dneve jokala zaradi tega, so pa njeni bližnji (partner in tašča) bili zaradi tega čisto adijo?
Aja otrok je v vrtecu samo 4 ure in samo 4 dni na teden.

Jaz se zaradi tega sploh ne počutim manjvredno in tudi ne jokam ker se ima moj otrok v vrctu noro fajn in vsak dan napreduje.
Kdo pa pri vas joka cele dneve?

Je pa moja tašča, ki je otroka čuvala lansko leto, imela neke čudne izpade, ampak mislim, da se je do zdaj že umirila.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Lepo te prosim, mali je šel letos septembra pri 22 mescih VESELO v vrtec. Veselo sem poudarila, ker smo se vsi tako počutili ob njegovem vstopu  v vrtec.
Nona, ki ga je čuvala do zdaj pa ima seveda 1000 pripomb čez vrtec . Njena najljubša: joj, kako je shujšal

Da je v vrtcu, je dobro tako zame,kot zanjga. Jaz imam (takrat ko nisem v službi) kakšno urico časa samo zase, mali se pa v vrtcu veliko več nauči, kot bi se doma. Da ne govorim o tem, kako neizmerno uživa, ko je v družbi otrok.

Zato se na mnenja in komentarje bližnjih sploh ne oziram in mi ni čisto nič žal, da sem se tako odločila. Tiste "ja božček, pa tko majhen, ...." naj kar zase obdržijo 

No mala je bla zdaj stara 1 leto in je šla v ponedeljek v vrtec, ker nimam nobenega drugega varstva, sicer še ne delam, mam pa še neke malenkosti za faks naredit in službo si poiskat.
In finta je v tem, da zdaj so doma čisto vsi adijo, pa samo se nekaj držijo kot zombiji (moj in njegova mati), od mene pa čakajo da mi bo strašansko hudo in nevem še kaj. Pa saj normalno da mi ni vseeno, samo očitno sem jaz zdaj tista "skala" ki bo vse skupaj prenesla, v njihovih očeh pa izpadla kot brezčutna, neljubeča mati, ker "mora" otrok za 4 ure 4x na teden v vrtec, jaz pa ob tem ne jočem in ne histeriziram in ....
Mala je v vrtecu tak navdušena da ne morem povedat. Saj vem da bo verjetno obdobje trme in joka prišlo za njo, samozaenkrat je še OK.

Sori ampak očitno so tudi drugače malo adijo!

Otroka si rodila ti in ti si prva, ki boš odločala kje bo otrok. Seveda se o tem pogovoriš s partnerjem, povej mu, da se mora otrok naučiti živeti v družbi z vrstniki, se za sebe borit, ker "življenje ni potica".
Ne moreš pa poslušat še vseh okoli sebe. Babice, ki so večinoma v penziji imajo svoje vnučke res zelo rade in bi jih imele ob sebi za igračko in kratek čas. Res otrokom ni hudo pri babicah, ki svoje vnučke v "vato zavijajo", za otrokov razvoj pa je sigurno boljši vrtec, to vidim sama, ko imam otroka en mesec v vrtcu.  Začetniško krizo boste pa že prebrodili, tako ti, kot otrok, kot babica. Nič ne imej slabe vesti, kar korajžno v vrtec, babica pa lahko priskoči na pomoč, če otrok zboli.

Jaz sem že od nekdaj zagovornica vrtca in sem zdaj, ko je moja mala postala vrtičkarica, dobila samo še dodatno potrditev, da je to zares dobra odločitev in naložba v otroka. Vrtec ima toliko prednosti, da ob tem spregledam tudi kakšen prehlad ali bolezen več. In resnično ni nobenega razloga, da bi se počutila slabo, ker si naredila nekaj, kar bo otroku zagotovo koristilo. Če se tvoj partner drži, se z njim pogovori, tašča pa nima pravice, da bi se vtikala v vajino vzgojo.

_____________________________

Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.

jao, jao, a se sploh zavedajo, da s tem tebi nabijajo slabo vest? zakaj že? samo zato, ker si mama. oče je sigurno zaradi otroka pustil nadurno delo, vse hobije, doma te ful suportira... ravno tako tašča.

lepo jo daj v vrtec, naredi kar moraš narediti brez kančka slabe vesti. itak boš ti še vedno največ z njo v popoldanskih urah. grem stavit.

in hvala bogu, da ti ne delaš drame iz tega, ker bi to v prvi vrsti čustila tvoja punčka. a oni bi bili pa potem srečni, ker bi "imeli prav" in bi vzvišeno opazovali vajino trpljenje 

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Maggi tebi pa itak dam prav po celi črti

Finta je pa da jaz sploh nimam slabe vesti, samo zdaj po tej celi drami sem se začela za trenutek spraševat ali je z mano kaj narobe. Ampak se več ne bom, ker vem zdaj da ni!

Nič ne imej slabe vesti, je prav da si se tako odločila.
Saj jih bo minilo, boš videla.