No vceraj je blo ful fajn, danes pa se je ze zacelo....tamal je potihem skrival glavico med rokice in jokal....moj pogled na ta prizor me je ganil do solz....do njega nisem smela,ker bi s tem porusila vse, zato sem samo letela domov.....sem bla tolk zalostna....sicer je blo baje potem kmal ok, zato upam,da je bila to le izjema,kot pravilo....poleg tega je bil sokiran nad prizorom parih otrok,ki so s kriki in glasnim jokom klicali svoje mame in ocete....to je tudi njega pustilo pod vtisom,zato je se hitreje zacel jokat...meni pa se ob tem trga srce....

ko se bo navadil vrtca ne bo več joka.začetki so težki

Tudi jaz sem včeraj opazila, da je bilo bubiju ful hudo, ker so drugi otroci jokali (ali celo vzganjali ipiko). Pa je hodil k meni in mi govoril, da punčka joka  K sreči ga ni "potegnilo", da bi tudi on jokal.

Danes sem ga zjutraj samo oddala, pa je menda bil ful priden in ni nič jokal .

Začetek je težak !
Hitro se bo navadil na vrtec, vsaj moj se je. Zjutraj se morava 15 min. crtat in pol še malo v vrtcu pa je vse ok.

na našega tud zelo vpliva, če kdo drug joka. upam, da boste čim prej uživali.

recepta pa nimam, ga še iščem :)

_____________________________

iz malega zraste veliko

Joj se spominjam kako je to. Sem tudi jaz mela krizo nekaj časa, čim sem zaprla vrata od igralnice so se mi že vsule solze . Ampak so se navadile in sem prepričana da se bo tudi tvoj korenjak, kar pogumno

Teja., si me spomnila, kako je bilo pred dvema letoma, ko je najin triletnik začel z vrtcem. Prvi teden je bilo hudo. Zjutraj je glasno jokal, jaz pa sem skrivala solze in mu poskušala nasmejana pomahati skozi okno. Za vogalom sem se še sama zjokala. Ko sem opoldne prišla po njega (prve tri dni sem ga šla iskat po kosilu), je sedel na posteljici, stiskal svoj nahrbtnik in nepremično strmel v vrata, kdaj se bom prikazala. Prav grozno mi je bilo. Ampak se je splačalo vztrajati. Kmalu mi je rekel, da se lahko malo pogovarjam z vzgojiteljico, ker se bo on še igral, zjutraj pa ga je kar odneslo v igralnico.
Samo ne pokaži malemu škratku, da je tudi tebi hudo. Držim vama pesti, da se čimprej privadi!

uh mene je strah jutri kako bo, danes je tamalga ati na hitr vrgel na finto, kako fajn kocke so tam in skliznil ven, pa prišel po 2 urah, bil je fuuuuul priden, ampak jutri pa po moje tale finta ne bo palila in bo jok, že imamo izkušnje s tem, tamali tud niso tako butasti 

Drži se, vsak začetek je težak, boš vidla da mu bo lepo v vrtcu, naša tavečja zdaj tako rada hodi , pa je bilo tud 14 dni groza od groze.


_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Revček.  

Upam da ne bo naša kakšne štale danes delala. Zjutraj ni hotela noter, pa sva jo nekako prepričala in je bilo potem vse v redu. Upam da ne bo zdaj joka, ko grem ponjo.

Vse to nas čaka,mi smo včeri bli ttu prvič in je bilo vse ok,danes nismo mogli,gremo pa spet juter in ga bom počasi že pustila,sej vem da bo kak dan joka,sej to vsi ampak moramo bit močne,ker otroček to vse čuti.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

No mi k sreč v vrtcu nismo mel nobenih problemov, je bil pa zjutri šok. ""mamica danes nočem v vrtec"ko sem jo zbudila. Pol sem pa rekla, da že Rebeka  čaka nanjo, pol je bilo pa OK. Zalimana je bila pa do amena
Pomoje je šele v vrtcu spregledala tko je mela očke skup

Moj ni novinec pa še vedno zjutraj skoraj redno "poprotestira" s kakšnim glasnim vekom (17,5m), ki pa ga ni več že ko sem jaz med vrati. On pač na ta način pove, da bi mu bilo bolj fajn če bi bili doma kot pa v vrtcu in mi v službi. Pa saj mi bi tudi bili raje doma, ali ne? Bo,boš videla, samo bodi trdna v svoji odločitvi.

_____________________________

Nič ni težjega od iskrenosti in nič ni lažjega od laskanja(Dostojevski).

Če ti je v tolažbo, moj se je unesel šele okoli novega leta. Hudo, ampak je treba vztrajat.

Oh, al bina, hvala za tolažbo...

Sem pravkar iz vrtca, malega škrata sem oddala, on pa je že v garderobi protestiral in jokal, da greva domov...
Meni je tako zelo hudo.....ker vem, da bo zopet celi dve uri samo jokal.
Komaj čakam dan, ko bo rekel, da bi šel rad v vrtec...

_____________________________

Otroci v vrtcu kmalu pozabijo na jok, saj imajo toliko dela, pa vse je novo za njih. Je pa res, ko se spomnijo na starše, ali pa koga drugega vidijo, da pride po otročka, se zopet začne jok. Ampak kmalu mine, saj zato pa imamo izkušene vzgojiteljice, ki otroke potolažijo. V našem vrtcu je bila moja tamala na začetku pri vzgojiteljici, k je mela v eni roki po tri otročke, pa v drugi tri pa jih je stiskala in tolažila.
Boš videla, ko se bo navadil, ga pa iz vrtca ne boš dobila.

Še ena tukaj, ki  je danes pustila svojo punčko, jokajočo....Tudi meni se srce para in  se kr ne morem nehat jokat, komaj čakam, da bom šla po njo, da jo stisnem k sebi. Tam sem se sicer zdržala in se trudila z nasmehom porslovit od nje, ko pa so se vrata zaprla in se še kr slišala njen jok, se je pa ulilo
Ne nehajo vsi otroci jokati kr takoj, tam je ena punčka, ki že tretji dan joka, da ji kr sapo jemlje in potem po dveh urah pokličejo starše...
Srčno si želim, da je moja Iza že potolažena in da se igra. Da jo cartajo, ljubico mojo

Vsem staršem in njihovim otročkom želim, da bi bilo tole stresno obdobje čimprej za nami...

papa
Tinka


_____________________________

May be I'm not an angel, but I can still fly...

Joj, ko vas berem, imam sama solzne oči, saj dobro vem, kako je bilo lani. A takoj naj povem, da je bilo to uvajanje zame hujše kot za mojega sončka. Se je prej privadil kot jaz. Seveda je tudi jokal, jaz pa doma. Ko sem prišla po njega, so mi rekle, da je veliko boljše. Da malo pojamra, seveda, ker me ni, malo pojokca, a se potolaži. Jaz pa sem doma jokala kot dež. Imela sem dela čez glavo, pa sem bila kot paralizirana. Sploh nisem nič delala. V prsih me je tiščalo. Samo mislila sem nanj, kako je zdaj, se joka, je žalosten, kaj doživlja. In tako vsak dan. Pa je vmes parkrat zbolel-smo imeli res hudo prejšnjo jesen in zimo, več doma-a to je že druga zgodba- in takrat sva se cartala in se JAZ nisem odlepla od njega.

Potem pa sem par stvari pošlihtala v svoji glavi, se sprikjaznila, da sva nekaj ur na dan fizično ločena IN ŠELE, KO SEM SE SPRIJAZNILA JAZ, SE JE TUDI SIN!!!!!!

Je pa ta začetek in prvi tedni res katastrofa za čustva matere in otroka, prava kriza. Postopoma je bolje, zato je pomemben čas. Iz danes na jutri ne bo, bo pa sčasoma. Vsak dan lažje, lepše in za oba prijetna izkušnja. Pomemben je pozitiven pogled na vrtec, da bo otroku tam lepo, bodo poskrbeli zanj in se navadili drug na drugega, kaj posamezen otrok potrebuje, kako ga potolažiti. Otrok čuti" aha, mamica me dobre volje odpelje tja, potem ji zaupam tudi sam, to je dobro okolje zame". Resnično deluje na tak način, preko vas.
Lahko mi verjamete, sem sama bila tako obupana kot danes ve. Pa sem tudi odprla temo in so mi punce z RR pisale vzpodbudne besede, zato vam skušam pomagati.
Boljše bo. Pride dan, ko se bo veselil vrtca. To je zanj pomemben korak v življenju in veselite se z otrokom, čeprav se danes zdi, kot da vam ga jemljejo vstran, saj ste zdaj preživeli skupaj 24/7.

Če pa se doma zjočete, pa tudi nič ni narobe, saj ta "negativna" čustva, strah, negotovost morajo na plan. Potem pa se zberite in otroku dajte vedeti-z mimiko, besedami, smehljajem...-da je vrtec ok, da ga imate radi in da ZMERAJ pridete ponj. In ne se pretvarjati, v vas pa bo spet gorje! To mora biti pristno in takrat bo kot tako začutil še otrok.

Sem že v ponedeljek pisala pod podobno temo in bom danes zaključila z isto mislijo.
"Dejstvo je, da otrok ne more biti večno z menoj 24 ur na teden. Ker tega dejstva ne morem spremeniti, ga sprejmem!" Na tem sem delala jaz, na svojih čustvih in doživljajih. Je pa to zelo naporno, tudi kot obdobje in vam bo pobralo veliko energije. Cilj pa je zadovoljen in srečen otrok! In seveda mamica z nim!

Čim manj solz vam želim, da se čim prej "vklopite" v vrtčevsko življenje in dnevi bodo spet prijetnejši!
monja

_____________________________

Mati ni oseba, na katero bi se opirali,
ampak oseba, ki naredi opiranje nepotrebno...

O teja. dobrodošla v klubu, samo da je pri nas še slabše. Včeraj sva bili tam prvi dan do 10.30, pa ves čas sem bila z njo. Skoz se je igrala, niti 1x ni zajokala, niti me ni preveč iskala, danes pa takole, pol ure smo bili starši zraven, je blo v redu, potem pa smo mogli it domov in so nam naročili, da se vrnemo ob 11h. Naša vsa razigrana, ja mami kar pojdi, adijo mami, čau, lubčka,.... Jest brez slabe vesti šibam domov, nakar zvoni telefon 9.50 - Neja ful joka, pridte jo iskat, da se ji ne bo vrtec že takoj zameril. Šibam ponjo, pa da vidiš njo, ko sem prišla tja, bi šla ona kar nazaj se igrat, samo da me ima blizu. Tko, da bova jutri spet samo do 10h, pol bomo pa videli. Pojma nimam kako bo šlo naprej, samo upam, da se unese.
Enako želim tvojemu sinkotu, čim manj solzic.

Čao

_____________________________

DA BI VERJEL VASE, NI TREBA, DA VERJAMEJO VATE DRUGI LJUDJE.

No midve z Izo sva doma. Sem klicala pol ure po tistem, ko sem jo pustila  v vrtcu in so rekli, da je vse vredu, da je risala, gledal knjigice, da je takoj nehala jokat in da se ravno obuvajo, ker grejo ven. Je še kosilo jedla v vrtcu, potem sem jo šla pa iskat Sem mi je kamen odvalil, čeprav ne vem kako bo jutri, upam, da boljše, ali pa vsaj tako kot danes in da bo hotela it. Sem jo vprašal če bova šli jutri v vrtec, pa je rekla ja.

Upam, da sva naredili danes en korak in da bo vsak naslednji lažji. To želim tudi vsem vam!


Tinka


_____________________________

May be I'm not an angel, but I can still fly...

Pozdravljene!

Mi smo bili tudi danes tretji dan v vrtcu.Sva ga z možem prišla iskat po kosilu.On pa je sedel pri vzgojiteljici in,ko naju je zagledal seveda jok in takoj k nama.Bogi.

Me pa skrbi to,da noče ne jesti ne piti,ker drugače je tak jedec.So rekle vzgojiteljice,da bo,da ni tako hudo...Imamo pa ta teden samo čas za uvajanje,drugi teden bo ostal pa 8 ur.

Nočem komplicirat in vem,da bo lušno,ko se bo navadil,a mi je tok hudo. Pa sem enkrat že dala to čez,imam še šestletnika,ki je pa prvošolček.Je vsaj on tok zadovoljen v šoli.

Ne vem,se tolažim,da bo bolje.Na srečo bo oba mož peljal zjutraj,tako,da vsaj videla ne bom tistega ubogega obraza in joka.

Sem se mogla malo "izpovedat."

no prvo kot prvo sem vesela,da ste se oglasile, povedale svoje izkusnje in me potolazile....no nas mali je sicer danes ze sel z veseljem v vrtec, skrbni vzgojiteljici nad katerima sem izredno navdusena,sta ga lepo sprejeli in postimali....ceprav, preden greva v vrtec in ko pride domov, se me drzi ko klop...pravi,da me ima zelo rad in me ne more spustit....pa skoz bi se crkljal....vedno mu obljubim,da pridem ponj po kosilu...danes so ga imeli malo prej,tako,da ko sem opoldne prisla ponj, so se odpravljali spat...on pa je gledal proti vratom kdaj pridem,ker sem obljubila :)....moj mali lupci....trenutno spi, saj ga vrtec tako psihicno kot fizicno malce utrudi....no mene tudi...prva dva dni sem pomoje jst bolj jokala kot on....no danes je ze bolse :)