Naš fantek se je začel dvigovat na noge ob opori. En cajt stoji, potem pa se spusti in se mu zelo malokrat rata ujet na roke. Velikokrat se zgodi, da pade nazaj na hrbet in z glavo butne na tla ! Zato moram vedno ko se postavi na noge stat za njim, da ga ujamem če pade. Kako se spopadate s tem? A vaši otroci tudi tko padajo? In a lahko udarec v glavo pusti kake posledice? Mislm sej ne pade od ne vem kok visoko, ampak me vseeno skrbi...
Hvala za odgovore.

Ja tile padci so pač del normalnega razvoja dojenčka. Seveda se moraš truditi, da jih čim več preprečiš, ampak vseh pa pač ne moreš. Jaz sem našemu, ki je naraje stal ob sedežni, potem kar na tla nadevala blazine (pouštre), da je padel nanje, če je padel in mu tako ni bilo nič, je pa počasi ugotovil, kako pasti na ritko. Ker nekako se pa mora naučiti tudi pravilno pasti - če ves čas stojiš za njim in ga vedno primeš, se težko, ker se vedno samo zanaša, da ga boš prijela, pa tudi fizično to ni izvedljivo zate cel dan stati za njim. Seveda pa ga tudi ne moreš pustiti, da bo kar padal povsod in z glavo udarjal v tla. Najboljše mu je zagotoviti varno okolje, kjer lahko pade, ne da bi se hudo udaril, ko obvlada padec na ritko, pa itak ni več panike.

_____________________________

Ta večja: 05.01.2008
Ta mali: 01.05.2009

Se strinjam z zmajaz... Pri nas je bilo identično. Kar nekaj časa je trajalo, da je osvojila, da poklekne dol in se lepo vsede na ritko. Ob opori je začela vstajat pri 8,5 mesecih, zdaj je stara 10,5 mesecev in ji šele par dni uspeva lepo it nazaj dol... Torej, rabla je dva meseca, da se je naučila, kako it nazaj dol.

Je bilo pa tudi neprijetno, ko je tako nerodno padala... kot z aviona včasih. Jaz sm tudi probala preprečit kar nekaj takih grdih padcev ampak ravno iz tega se je potem naučila, da bo pač nekaj morala naredit, če bo hotla spet nazaj dol. Je pa nekaj časa tudi težila, da naj jo jaz dam dol, ker sama ni znala. Na začetku sm ji seveda pomagala - dokler se je komaj začela učit vstajat. POtem pa vedno manj... da se pač sama nauči.

Marjetica, pri nas tega ni bilo, ker je zelo pozno začela vstajat. Pri 1 letu. Ampak je pa zato izjemno stabilna. Še enkrat ni padla. Je pa res eno tako ziheraško dete. Rajši bo stala do onemoglosti oziroma ne bo spustila opore, če ni ziher, da bo šlo brez bolečin .

Te pa lahko potolažim, da gre od tu dalje razvoj izjemno hitro. Počakaj kakšen teden in boš videla, da bo bolje.

Naš je tudi začel vstajati ob opori pozno, tam nekje pri 10. mesecu. Mislim pa da je zato bil bolj stabilen. Padal ni (oz. res izjemoma) in že po dveh dneh vstajanja je bočno hodil ob omarici in kavču, dva dni pozneje pa se že spuščal in stal brez opore po kakšno sekundo.

Problem je pečica, ker ko nam včasih pobegne tja in vstane ob njej, se prime za ročaj in takrat se vrata odprejo in tlesne na tla. In ga sploh ne izuči, ker je čez pol ure spet tam. To smo rešili tako, da smo dali airex pred pečico, da ublaži padec. Kaj več pa itak ne moreš. Tudi padat morajo, da dobijo tudi tovrstne izkušnje.

Si me spomnila, naš je bil isti. Na morju imamo nizko pečico, in se je vedno obešal na ročaj. Samo potem, ko je padel na rit in odprl pečico, so ga vrata še lopnila po glavi. Ne vem ali smo prej šli iz morja ali pa je prej skapiral

Prej ko slej se bo naučil padat oz vsedat na rit ali pa počepat. Samo ne ga zdaj non stop držat za hrbet, ker se bo tako vedno počutil varnega in se bo stežka naučil oz bo zelo pozno osvojil pravilno vsedanje oz padanje. Pri našemu sem opazila, da če ga nisi držal, se je takoj navadil in je bil bolj stabilen in previden. Itak da kdaj zgrmi po tleh, ampak od teh padcev mu nič ne bo. Odstrani le vse ostre predmete, mogoče tudi klubsko mizico, zavaruj vse ostre robove omaric, mizic....... ČE pa smo dobili obsike pa so se drugi bali, da bi padel in so ga držali, no takrat pa se je non stop spuščal in padal, ker je čutil, da ga bo nekdo ujel oz ga drži in mu nič ne bo.


< Sporočilo je popravil Hope2 -- 15.3.2010 8:23:58 >

Naš je bil isti "ziheraš". Hodil je ob opori sicer kmalu po 9.mesecih,ampak če ga je že sfalilo, je vedno padel na ritko. Tudi ko je pri 13.5mesecih shodil, ni nikoli padal. Pač je stvari osvajal mogoče malo dlje kot nekateri, ampak ko se je odločil da nekaj naredi, je bil v tem 100%.

moj je tudi nekak od začetka obvladoval padanje na rit. hitro shodil, pa tudi takrat ni kaj pretirano padal, pa ni niti pod razno ziheraš. zato pa zdaj nadoknadi vse ker sam sebe prehiteva kot teče

_____________________________

...vox populi...

Moj ni nikoli padal vznak, že od začetka vedno na rito. je pa potem v parih dneh skapiral kako počepniti ali pa poklekniti, če je hotel nazaj na tla.

Drugače mi je pa ravno prejšnji teden 3x padel, da je z glavo butnil ob tla. Preveč nori, kje hodi itak še ne gleda in potem se spotakne ob kakšno igračo in se zvrne, sicer se z rokami ujame ampak včasih še vseeno butne z glavo ob tla. Me kar zmrazi, ko slišim kako zadoni. Jaz mislim da če takoj zajoka in se potem hitro potolaži ter normalno obnaša, ne more biti nič hudega. Padci so sestavni del odraščanja in jih največkrat težko preprečiš.

Jaz sem prebrala, da imajo s temle padanjem na ploh predvsem tisti otroci probleme, ki so bili v hojicah, kjer jim v njej ni potrebno ravnotežja lovit, ker so okoli in okoli podprti. no in tut pri naši nisem opazila, da bi imela s tem padanjem kake probleme, ker je nisem nikoli forsirala v nič in je morala sama pridt do tega, da se je iz vseh štirih na noge pobrala in obratno. Je pa tut naša enkrat nazaj na ploh padla, ko so se ji vrat aod pečise vdala in je potem še z glavo v omarico zadela ... je bila ornk buška in jok samo kaj hočem ... skos ji za hrbtom nisem mogla stat in jo lovit.