Jaz vem da smo starši glavni pri vzgoji in ne vzgojiteljice v vrtcu, ampak me pa moti npr:
ko grem po sina v vrtec, da otroci niti ne pozdravijo, niti odzdravijo. Če jim zaželim DOBER TEK, nobenega hvala. Ko rečem adijo, noben otrok nič. Zdaj pa nevem ali sem samo jaz tak občutljiva? Mislim, da osnovnih pravil lepega obnašanja bi jih pa lahko naučili-no zazo smo starši da jih-ampak spodbujali pa bi jih lahko a ne? Ali kompliciram preveč!

Otroci se zgledujejo po odraslih, v vrtcu po vzgojiteljih. In če one ne rečejo hvala za tisti dober tek in sicer na tak način, da otroci slišijo, potem ne bo nič.

Pri nas vedno vsi pozdravijo, poslavljamo se itak kot da bi šli za kak let kam (so ful luštni). Dober tek govorijo vedno, še vprašajo: A meni pa noben ne bo rekel dober tek? Čeprav smo rekli: hvala enako, samo pri 2,5 letih še ne razumejo, da je hvala letelo na vse. (aja to vem, ker imamo mame kdaj možnost preživeti dan v vrtcu, kot pomočnica vzgojiteljice)

V vrtcu je res veliko odvisno od vzgojiteljic...

Moja punči redkokdaj reče adijo. Sploh noče. Pa ji vedno rečem, ampak ne.
Saj bo že.

No, saj tu vzgojiteljice reče, samo otroci ne ponovijo za njo! Mi je malo čudno to!

Ma ne vem... Mogoče si malo prezahtevna.
Pri nas je tako, da ko pridem po našega mulčka je notri še 12 drugih otrok, vsak se z nečem igra, zamoti,..., nekateri še spijo, nekateri se ravno previjajo,... Ko odhajava moj lepo pozdravi, prav tako mu reče vzgojiteljica adijo, ampak ostali otroci so pa toliko skoncentrirani na igro, da ravno ne dojamejo, da se nekaj godi - če pa kateri vidi, da odhajava, pa normanlo pomaha in reče adijo.

Tako, da ne vem, če je tukaj ravno kakšna "krivda" na vzgojiteljicah, ampak je to bolj stvar tega kaj v tistem momentu počnejo otroci.

Odrasli jim moramo biti za vzor. To drži kot pribito. Pri najinem ta-velikem so zdaj v skupini otroci od 4. let do "šole". Večina jih lepo pozdravlja, slišim prosim in hvala, pa dober tek ali izvoli. Tudi ko se srečujemo izven vrtca, se otroci med seboj lepo pozdravijo, brez da bi jih starši na to opominjali. Nekateri pa ne. In zanimivo - tudi njihovi starši ne odzdravijo, ko stopim v garderobo in pozdravim. In smo spet pri mojem prvem stavku.
Po moje se vzgojiteljice trudijo, ampak glavni model za vedenje je otroku v tej starosti še vedno družina.

Poglej, če pride kakšen starš med kosilom in reče dober tek ga večina sliši in večina otrok res reče hvala. Drugače pa je ko otroci gredo domov ali o pridejo v vrtec. A si predstavljaš, da zjutraj vzgojiteljica vsakokrat ko pogleda kaka mama not otroke zmoti pri igri in reče: "Franček je prišel v vrtec, pozdravite vsi mamico." ali "Marička gre domov,.." Ko pa se srečamo kje na sprehodu in "nimajo drugega dela" ali ko kdo pride na obisk v vrtec (logoped, zobozdravnik,........) takrat je pa to drugače. In še nekaj, večina otrok med igro sploh sliši ne, ker so tako zaverovani v igro, da ne dojemajo okolice okoli sebe. Probaj pri svojem otroku in mu med igro nekaj povej, ne bo slišal. Normalno je, da jih učimo bontona in da se otroci učijo od odraslih, veš pa koliko je mam, ki nikoli ne pozdravi ko pridejo po otroke. Me jih pozdravimo one pa še pokimajo ne kaj šele da bi pozdravile. To mene bolj moti, ker potem tudi otrok ne pozdravi.


_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

kolk so pa stari otročki?

_____________________________

Veterček pihlja, mi meša misli
po srčku me žgečka.
K tebi poletim
v objemu tvojem se stopim.

Snežinka

Jaz se pa strinjam s KatjoD.
Ko jaz pripeljem otroka, ali ga grem iskat, je v skupini osem, deset otrok, zatopljenih v igro. Pa ne počutim se "tak hud faktor", da bi jih zmotila in prekinila njihovo delo, da bi me pozdravili... Pa logično je, da ko jaz stopim na vrata pozdravim vzgojiteljico (ki mi vedni odvrne pozdrav) in otroke.
Ko me moj zagleda priteče k meni in mogoče še kakšen njegov prijatelj in me pozdravi, pomaha mojemu sinu in nama reče adijo. Ostalih pa niti ne opazujem, če me bodo pozdravili ali ne...
Meni se zato ne zdijo nevzgojeni.

KatjaD in SaaS sta lepo povedali. Otroci so enostavno zatopljeni v igro ali hranjenje. Delam v vrtcu in otroci ob prihodu in odhodu lepo pozdravijo, ter ob začetku hranjenja si zaželimo dober tek. Vendar, ko nekdo vstopi v igralnico med igro ali hranjenjem in jih pozdravlja ali jim zaželi dober tek enostavno ne odreagirajo, ker so njihove misli takrat čisto nekje drugje. Tako, da jaz ne bi ravno tako kritično gledala na vse to. Pomembno je, da vzgojiteljica pozdravi, odzdravi. Pa velko užitkov v vrtcu.

Kaj pa vem, v našem vrtcu jih je v skupini 21 4letnikov. Glede na število, me je že večkrat presenetilo,kako so povezani kot skupina, kako dejansko poslušajo in ubogajo. Tudi ko prideš, dejansko preverijo kdo je, pozdravijo in tako. Mene so fascinirali, predvsem obe tako vzgojiteljica in njena pomočnica. Očitno jima je uspelo zaigrat na pravo tipko. Saj imajo včasih tudi kak ovinek mimo. Ampak so krasni in mi je prav škoda,ker bodo sedaj skupino razbili. Upam,da bo moj še tako rad šel v vrtec kot sedaj.

Kot si že sama napisala primarni vzgojitelji so starši in šele na to vzgojiteljice v vrtcu.
Mogoče boš sama morala nekaj več narediti na tem področju.V predšolskem obdobju se otroci največ naučijo iz zgleda odraslih v njihovi okolici.
Mogoče če predlagaš vzgojiteljici da naredite skupen projekt glede osnovnih etičnih načel.
Prvo pa bodi ti dober zgled svojemu otroku.
pozdrvček