mi smo stari pet tednov. ponoci mala sicer lepo spi, ampak samo, ce je pri meni v postelji, po moznosti priklopljena name. takoj ko jo dam v njeno posteljico, se zbudi in vik in krik. ne pomaga niti to, da jo uspavam pri sebi in potem prelozim - mala takoj pogrunta, da ni zraven mene. kako jo prepricat, da bo spala v svoji posteljici?

uuu, dons so pa same take teme, da lahko pristavim svoj lonček

Najin Nejc ni spal v svoji posteljici do starosti dveh mesecev. Mi je mož enkrat malo v hecu malo zares rekel, da se bo treba kar odločit in ga dat spat v svojo posteljico (beri: posteljico je sam naredil:), pa je bil malo užaljen, ker mali ni hotel spati v njej). Meni je na začetku zelo ugajalo, da je bil v najini postelji potem pa sem videla, da se nobeden od nas ne naspi. V svojo postlejico sem ga položila enkrat ponoči, ko je bil totalna koma in je spal sam celo uro.:)- Tudi še čez dan sem ga kar vztrajno nosila v njegovo posteljico, pa če tudi je spal samo 10 min. Potem se je pa kar navadil, aja pa spal je na plenički, na kateri je spal ko je bil pri meni v postelji.

Upam, da ti čimprej uspe in da se boste malo odpočili.
LP, Minki

Kar v posteljico z njo, se bo že navadila. Od začetka počakaj, da bo utrujena, mogoče celo malo zadremala, potem pa hop v posteljico. Ampak poskusi biti dosledna - ne včasih tu, včasih tam, tako jo boš samo zmedla. Sistematično jo dajaj v njeno posteljico. Morda za zanimivost: pri nas velja pravilo, da ko malega 1x položim v posteljico, ga ne vzamem več ven, pa če se na nos postavi. Pridem ga potolažit, pojem, dudo popravim, ampak ven pa niti pod razno. No, pri 5 tednih jo še lahko ven jemlješ, ker je drugače ne boš mogla pomirit.

Jaz sem jo takoj dala v posteljico, pa 14 dni sem ji hodila vztrajno dudo popravljat, pol se je pa navadila pa je lepo spala. Do 4 meseca je enkrat jedla ponoči, od takrat naprej pa spi celo noč.

Sem jo pa čez dan dajala spat na zakonsko posteljo, da je ločila, da je njena za ponoči, ostalo je pa za podnevi... pa čez dan ji nisem delala teme, tudi posebne tišine ne, zvečer je pa tiho in temno.

Pri nas pa, če smo hoteli sploh kaj spati, je bilo to edino pri nama. Pri prvem otroku je še šlo, pri drugem je bila pa res gužva. Pa prav nič ni pomagalo, res pa tudi nisva komplicirala. Problem smo rešili šele letos, ko sta dobila novo sobo, sploh Tjaša je bila vesela nove velike postelje. Ampak smo se pa kar nekaj let gužvali. Mogoče bi bila lahko bolj dosledna, samo nisem prenesla joka, ki je res živce paral.
Niso vsi otroci enaki in tudi pri meni vse predlagane metode niso pomagale. Še najbolj se je obnesla, da smo vsi skupaj malo potrpeli. Čeprav se mi je takrat zdelo, da nikoli več ne bomo spali celo noč, je tudi to prehitro prišlo. Zdaj ju moram zjutraj pa še buditi, kar je pa še večji problem, ker spita kot polha :muca:

pri nas pomaga, da jo uspavam na rokah s pleničko pod glavo in jo potem narahlo položim v postlo in to tesno ob eno stranico, da se tišči naprej kot bi se tiščala mene. in od kar sem jo začela tako polagat, nimamo več problemov. prej pa se je zbudila za vsako, ko se je mal premaknila in ni ničesar čutla okol sebe (ko sem jo dajala na sredo postle :ups:). očitno mora bit omejena :zmeden2:.

to bi bil moj nasvet. probaj, mogoče rata tut teb. veliko sreče.

l.p. anita :rozica:

Ja, pameten nasvet od nite, jaz tudi tako delam, čeprav jo zvečer dam spat v posteljo, ko že trdno spi, ponoči pa, ko se jaz zbudim, ker večinoma zadremam, ko se dojiva.
v glavnem, okoli glave plenica, čisto pri stranici, pa ajamo.
tisto z navajanjem, da bo sama zaspala, še nismo začeli, me še čaka:grrr:, se spomnim od prvič kake muke

lp