Oj.Za nekaj časa se bom gotovo morala posloviti od misli na dojenčka...sedaj jemljem antidepresive in sicer paroxat.
Zanima me samo,če je klatera jemala ali zanosila z omenjenim ali drugim antidepresivom,pa je bilo tko z dojenčkom kot z mamico vse u redu?Saj ne,da hočem rinit z glavo skozi zid...v četrtek imam g.,tablete bom nesla s seboj,če bo rekla ne,bo to ne.Se bom raje jaz potem malo psiho popravila...aja,pa če ga je katera jedla...mene obhajajo take slabosti,kot so nosečniške,samo nisem noseča,ker imam ravno 2 dan menstre.Včeraj mi je gotovo postalo 30 slabo.....pa lp vsem

Jaz bi na tvojem mestu vseeno počakala, tudi, če nimajo na plod stranskih učinkov. In če bo kaj narobe, se boš celo življenje obsojala, kaj pa če so res bila zdravila?

Jaz bi raje počakala, mislim da se lahko težave s psiho še dodatno poslabšajo z nosečnostjo. Večja občutljivost na vse, en kup sprememb, ki so povezane s prihodom novega življenja, misel da moraš 24 ur na dan biti na razpolago nekomu, ki te rabi 100%. Materinstvo je nekaj najlepšega v življenju, posledično pa tudi nekaj zelo težkega, odgovornega.
          Poskrbi prej zase,  tako boš lahko otroku dala največ!

srečno
     

Jaz sem jemala tole enih 10 dni, pol sem pa zvedla, da sem noseča in sem morala takoj nehat! Na srečo je vse v redu z malim sončkom, je pa res, da je naporno...Raje se prej malo pozdravi, pa pol na  delaj! Razen če imaš podporo in ljudje okoli tebe rezumejo tvoj problem...pri meni ni tako in sem večkrat čisto na tleh, solze... ampak hvalabogu mi moj mali daje moč, da se vedno znova poberem!
Vso srečo!

_____________________________

11.11.09 ob 9.09 Leila 4065g in 58cm
1m: 5110g 60cm
2m: 6035g 62cm
3m: 6560g 65cm
4m: 7150g 70cm
6m: 8000g 74 cm
8m: 9000g 77 cm
11m: 10kg 80cm

Nimajo negativnih učinkov na plod, vendar je bolje, če se jih ne jemlje. Drugače pa, če jih ženska potrebuje, bolje da jih uživa, kot pa da ima hude psihične obremenitve med nosečnostjo in po njej, kajti tako sigurno naredi več škode sebi in otroku ter ostalim, kot pa če bi jemala zdravila. Nujno se je o tem potrebno posvetovati z G.

Sama tudi jemljem antidepresive in sicer asentro (zaradi mrtvorojenega otroka v nov 06). Sedaj že 3 mesece poskušam zanositi, vendar so mi zdravila zavrla ovulacijo, ta mesec sem dozo zmanjšala na minimum pa je končno prišla ovul. in sedaj čakam če bom . drugače pa mi je psihiater svetoval da ko je test pozitiven moram prenehat jemat, oz. če bo potrebno bova dozo prilagajala nosečnosti. Ta antidepresiv ki ga jemljem ni kontraindiciran nosečnosti.
Če te zanima še karkoli mi lahko pišeš na ZS.
lp

Pozdravček. Tudi jaz sem že lep čas na antidepresivih . Dozo skušam postopno zmanjševati, tako da sem trenutno na 10mg Paroxat-a vsak drugi dan. Zaenkrat mi ne rata dalj časa brez, ker ko ne vzamem me grozno boli glava pa slabosti me obhajajo za pop !Midva tudi delava na  pa, če zanosim ne bi rada, da bi blo kaj narobe.
Urskaj ti si napisala, da nimajo stranskih učinkov za plod - me je malo pomirilo. G pa mi je rekel, da ko bom pa jih itak ne bom potrebovala, ker me bo razganjalo od sreče. Ampak me je že zdaj malo strah, ker so za mano že 3ss, prav iz tega razloga sem jih tudi začela jemati, ker se mi je .Nočko pupe

Mihi78, ne se obremenjevat. Ogromno punc je antidepresive, tudi jaz sem jih. To ni nič sramotnega in od teh zdravil ne postaneš odvisen, res pa je, da je dozo potrebno postopno zmanjševati, ko se odločiš, da nehaš, ker možgani so zelo občutljivi in posledica je vrtoglavica, slabost, itd.... ampak to ni nič hudega, ker ne traja dolgo. Vsak peti človek že je antidepresive - kam pelje ta svet v smislu psihičnih obremenitev?
Tudi če bi se v nosečnosti slabo počutila, jih boš lahko jemala, ker ti bo sam G to priporočal. Moja izkušnja je bila, da ko sem zanosila, sem bila PRESREČNA, ampak so se hormoni tako igrali z mano, da sem mislila, da bom spet morala vzeti tableto. Kar naprej sem jokala, včasih kar tako brezveze, čeprav sem bila najsrečnejša na svetu. Ampak veš kaj??? Nato je sledil SS , kar me je zelo streznilo, ker sem videla, da sem izgubila svojo srečo. Šele takrat se je začel pravi jok in stok, ne pa tisto pre, kar je samo v glavi in si nehote povzročaš sam. Poskusi biti močna, kajti depresija, anksioznost, strahovi,... so samo v glavi. Vem, da je lahko govoriti, ampak to ti povem iz svojih izkušenj.

Punce, držite se, in vedite, da nam bo uspelo.
Mogoče bomo že v letu 2008 držale v rokah svojo srečo.

Urskaj, hvala za vzpodbudne besede. Moram pa reči, da so mi res pomagali ti antidepresivi, ker drugače bi bla danes itak čisto na psu. Pa ni bil problem samo v tem, da so se vrstili SS, ampak mi je precej zbolel mož. Je trajalo kar leto in pol pa dve hudi operaciji, da so ga spravili k sebi. Je bil v zadnjih dveh letih skoraj non-stop po bolnicah, na Ptuju, nato v MB, na koncu pa je pristal v LJ . Pa hvalabogu, saj so ga v kliničnem res poštimali. Če se tam ne bi zavzeli zanj si niti pomisliti ne upam, kaj bi bilo danes  . Tako, da počasi prihajamo k sebi, pa nižamo dozo antidepresivov. Zdaj pa še eno vprašanje - kaj pa če partner jemlje antidepresive, a je mogoče, da to zavira njegove plavalce oz. negativno vpliva na oploditev? Možu so namreč predpisali Cipralex, boleha za eno kronično avtoimuno boleznijo, ki jo zdravijo tudi ob podpori prej omenjenih antidepresivov,  ki je tudi lahko vzrok, da nama ne rata donosit, ne tablete, BOLEZEN, oz., da spermiji niso dovolj kvalitetni. Upam, da je bila za vse kriva pregrada pa da bom končno že  M A M A

Mihi78, za tabo je res dolgo, hudo obdobje.
Me veseli, da sta se z možem spet postavila na noge.

Po moje antidepresivi sami ne bi smeli vplivati na "plavalce", ne vem pa, kako vse skupaj v kombinaciji z drugimi zdravili vpliva na njih. Najbolje bo, da čimprej vprašaš zdravnika o tem, mogoče celo svojega G, ki je sigurno že imel takšen ali podoben primer.

Želim Vama ZDRAVJE, SREČO, POLNO LJUBEZNI IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA!
...in da čimprej zagledata !!!!!!!!!

P.S. Moraš vedeti, da je skozi vse te trenutke bila tudi vajina ljubezen na preizkušnji, in več kot očitno je, da sta za skupaj, kajti eden drugemu stojita ob strani.

Pozdravček,  Urška

urskaj, pravzaprav je pri nama še vedno ena cela štala , ker je mož še vedno na enih tabletah za katere svetujejo, da je bolje, da v tem obdobju ne zanosiš - ampak samo svetujejo. Ko pa vprašam ZAKAJ pa nobenega konkretnega odgovora! Pa mislim, da jih bo moral kar še eno lepo obdobje jemat. Obstaja velika nevarnost, da se vse skupaj ponovi, če bi opustil terapijo pol pa spet ne bo nič z  , ker bodo plavalci slabi pa četudi se prime, kako naj skrbim za novorojenčka pa še bolnega moža Poznam par, ki imata enako situacijo, partner z enako terapijo kot moj pa sta pred kratkim povila že drugega  pa ni bilo nobenih težav.
Tako, da sem vseskozi v dilemi, če delam prav al ne .
Pozdravček in vsem čvekam!

Joj, Mihi78, ne vem, kaj naj rečem... res nimata sreče.
Najbolje bo, da se res konkretno pozanimata, kako, kdaj, kako, zakaj.
Držim pesti, da se bo vse uredilo.

Mogoče ti bo dr. Pušenjak na medover.net lahko kaj svetoval.

SREČNO