Hojla!
Kaj bi ve naredile? Služba me psihično ubija, z možem se čez teden sploh ne vidiva, saj imam službo vedno popoldan do 23h zvečer - a je zanesljiva za nedoločen čas. Rada bi zanosila a se bojim v tem času zamenjati službo, saj ne moreš v novo službo in potem takoj v porodniško... Lahko pa da te porodniške nikoli ne bo, saj sem stara 38 let in se moja biološka ura počasi izteka... V teh dneh čakam na pregled pri dr. Rešu...

Ta začarani krog me kar precej mori pa me zanima, če je katera bila v takšni situaciji in kaj je naredila... Nisem tip, ki bi kar tvegala... vesela bom vsakega predloga.

Hvala in lep dan!

Ojla,

res bi bilo nerodno zamenjati službo in potem takoj iti na porodniško.
Jaz bi na tvojem mestu počakala v stari službi do porodniške in po porodniški menjala službo. Je pa res, da se lahko to ful zavleče, ker nikoli ne veš kdaj bo ratal  
Srečno!

Naja

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz bi tudi tako naredila, da bi do porodniske se v tej sluzbi ostala potem pa zamenjala.
Pri meni je trenutno isto, si zelo zelim zamenjat delovno mesto, pa bom se pocakala, da bom , tako da bom z mirno vesto izkoristila vse kar mi pripada se v tej sluzbi, potem pa zamenjam.

_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

Tudi jaz bi počakala z menjavo službe. Če pa misliš, da boš zaradi službe še težje zanosila, pa poskusita z daljšim dopustom. Veliko uspeha pri snovanju družine!

Najlepša hvala za vse odgovore. S tem sem dobila dodatno spodbudo, da se splača še potrpeti. Ful HVALA! Bomo še bolj delali na ... upam, da pri dr. Rešu izvem kakšne spodbudne novice.

Še enkrat hvala in lep dan!

Jaz sem v zelo podobnem položaju; samo s to razliko, da sem z novim letom začela delati v novi službi (menjala zaradi preobremenjenosti). Ves čas (maja je minilo že dve leti!) sva z možem delala na drugem oz. tretjem otročku in to sem temu delodajalcu, pri katerem sem zdaj, tudi povedala. In je stvari sprejel - ker drugače ne bi šla(!!!!) in mislim, da resnično ne bi bilo problema, če bi šla v sedmih mesecih na porodniško.
No, pa so se stvari obrnile po svoje (saj poznaš tisti pregovor: ˝Človek obrača, Bog obrne!˝  ). Pred tremi tedni sem bila na LPSK zaradi priraščenega in policističnega jajčnika in priraščenega jajcevoda. Kako bo oz. kdaj bo.... ne vem.... Rada bi takoj !

In kar je najhuje, sem zdaj ugotovila, da sem zadevo - službo ali bolje, šefa, zelo slabo in zmotno ocenila, kar se mi ni zgodilo še pri nobenem človeku v vsem svojem življenju    ! Sem si pa v bivši službi pustila ˝vrata odprta˝  , za vsak slučaj.... Ta teden se dobim z bivšim šefom, da vidim, kaj so pripravljeni ponuditi.... Stvari sem oz. sva z možem dobro pretehtala, prespala in se odločila, da mi je trenutno na prvem mestu družina. Nisem še pripravljena zavestno sprejeti dajstva, da morda ostanem samo z enim otrokom.... ne še....  Je pa res, da imam tako izobrazbo oz. poklic, za katerega ˝ni težko iztržiti ugodnih pogojev˝, kar meni trenutno pomeni predvsem ˝nedoločen čas in porodniški dopust - morda že čez sedem oz. osem mesecev˝.

Saj veš, stvar je za pretehtati in prespati!! Sicer je pa moja teorija taka, da službe ne moreš kar takoj pustiti in iti (vsaj jaz imam najmanj 3-mesečni odpovedni rok!) in v tem času se lahko zgodi in ob enem dogovori ˝marsikaj˝.
Začni počasi s prošnjami, razgovori, dogovori in čas bo prinesel svoje. Tako pač jaz razmišljam in tako je moje mnenje!

Ily, hvala za odgovor. Želim ti, da bi ti uspelo... tako v družini kot v službi...

Lep dan.

Pozdravljene. Kot je razbrati iz vaših sporočil nas je kar nekaj v isti situaciji. Pri meni je dodatna pika na i še to, da firma kjer sem sedaj zaposlena slabo stoji in bi bila zato še toliko bolj nujno potrebna menjava službe.  Jaz razmišljam  o nosečnosti po eni strani, po drugi strani pa sploh ne dobim več redno plače in samo čakam kdaj nas bodo dali na Zavod za zaposlovanje. Ko tehtam med novo službo in dojenčkom mi vse prevaga na družino. Čisto sem obupana, ker se bojim, da če nič ne bom naredila, bom lepega dne pristala za zavodu in potem se mi zdi, da mi pripada v primeru nosečnosti (mislim porodniške) le nekih 40.000 SIT porodniškega nadomestila. In ta začaran krog mojih misli se vrti in vrti, jaz pa ne vidim izhoda. Verjetno to tudi psihično vpliva name, kar še pospeši težavo z zanositvijo. No, da ne bom predolga. Hvala ker ste tukaj in hvala, ker se nekomu lahko izpovem.
Imejte se lepo.
Alja