Moram malo še tu pojamrati, da me ne bo samo mož poslušal, kako sem 'uboga'

Moj 3,5-mesečnik je namreč pravi zapečkar in praktično ne morem nikamor z njim. Vozička ne mara - niti športnega dela, vožnja v avtu je nočna mora, zadnje dni pa mi štrajka še v sleepy wrapu. Tako sem v teh treh mesecih bila zunaj 'v svetu' samo kake 5x in še to le, ko sem imela nujne opravke (sem štejem pregled pri P in G). Počutim se kot kak zapornik, saj je moje gibanje praktično omejeno na 40m2, kolikor je veliko stanovanje, in bližnjo okolico bloka.Ne živimo pa niti v mestu niti na vasi, tako da tukaj okrog nimam kaj pametnega početi. To da je tako nemobilen, je zame kar hud udarec, ker sem bila od vedno navajena biti v gibanju. S sedaj dveletnico sem na prvi porodniški praktično živela na cesti . Dvakrat na dan sem jo peljala po 8km trasi in obe sva uživali, sedaj pa.... ZAdnjič sem se odločila, da bom hodila pa zvečer malo teč ali pa vsaj na kak sprehod, ko gre tamali spat, in nisem še dobro stopila iz bloka, me že kliče mož, da se je zbudil in da ga ne more potolažiti. Sem bila prav paf Čez dan namreč ni šans, da bi kam sama šla, ker skrbim še za hčerko, poleg tega pa pride moj dragi precej pozno domov, ob 19h, najkasneje 19.30 pa moram tečnobico že počasi uspavati, ker drugače se mu utrga, če ne gre ob uri spat. Babici sta tudi precej daleč, tako da na njuno pomoč ne morem ravno računati, in tako mi ne preostane drugega, kot da bolj ali manj stoično prenašam trenutno stanje s ponavljanjem mantre 'Saj ne bo trajalo večno. Ahoommmmmmmmmm'. Dejstvo pa je, da trenutno nisem zadovoljna s takim življenjem in včasih me prav prime in se vprašam. "Pa kaj mi je bilo tega treba?!" (Pa ne me prosim obsojati zaradi tega, saj imam svoje otroke zeeloooooo rada.)

Matr, sem se razpisala. Saj ne pričakujem kakega čudežnega recepta ali nasveta, samo kako tolažilno besedico in mogoče izkušnjo kake sotrpinke, da bom našla sprevrženo zadovoljstvo v tem, da nisem sama

Moja tamala se je prve tri mesece, najlepše mesece, torej julij, avgust in september, nenormalno drla v vozičku, da nisem mogla ven z njo. Včasih sem jo na rokah uspavala in jo potem dala not, ko se je zbudila pa ni pomagalo nič drugega, kot pa da jo vzamem v roke in tiščim voziček do doma.
Potem pa se je začelo mrzlo vreme, pa velike količine snega, mi pa smrklja ni spala doma več kot 20 minut v kosu, s tem da sem jo 20 minut prej na roki uspavala, v vozičku pa je spala tudi več kot 3 ure!!!

Veš kaj ti rečem, čas takoooo hitro leti in verjemi, da se bo kmalu obrnilo na bolje. Bo, verjemi! Jaz sem tudi mislila, da me bo konc, ko pa sedaj gledam za nazaj, pa vidim, kako hitro vse mine.

Probaj pa več sreče nocoj s tekom.


_____________________________

Kar se teka tiče bom samo tole rekla - če si ti lahko petke in svetke z obema mulcema, se tud mož lahko tok pomatra, da enega pol ure nosi pa makar če ta zraven kriči. Naslednjič pojdi tečt BREZ gsmja. V pol ure ne bo nobenga pobral.
Čez dan se pa dobi s kakšno kolegico (mamico po možnosti), vzemi sabo deknico, spij kavico, počvekaj, mulca pa pestvaj, daj na deknico, se še ti gor vsed, se malo hecaj,... Najslabše je, če si med 4imi stenami.


_____________________________

Žiga, 27.02.07
Gašper, 22.5.10

Mene take stvari neverjetno razjezijo. Kot da mami pa vedno uspe otroka v minuti in pol potolažit. Se strinjam s predhodnico, pusti telefon doma, ko greš laufat. Imaš pravico do sprostitve in brez nje se ti bo zmešalo.

Kar se splošne situacije tiče, ti pa verjetno trenutno res samo tvoja mantra preostane. Ne bo trajalo večno. Drži se.

Da skočim v bran mojemu dragemu, saj ni tako sebičen, kot je morda izpadlo. Stvar je taka, da gre on že ob 6h zjutraj v službo iz goriškega konca v LJ, pride domov okrog 17h, včasih 18h, naredi šoping, ker ga jaz itak ne morem, se doma potem ukvarja s prvorojenko in jo okrog 20h da spat (umivanje, zobki, pravljica), potem pa mora še študirati (ima pač zaj poklic) in okrog polnoči ali celo kasneje se utrujen zvrne v posteljo. Nekako sva zmenjena, da je pač najmlajši član bolj moja skrb, starejša bejbika pa njegova. Tudi on nima ne vem kakega lajfa.... Ah, saj pravim. Bo že...

Kot si že sama ugotovila, bo že enkrat minilo. Po drugi strani pa se jaz ne oziram preveč na otroški jok.

Jaz imam zdaj doma tretjega otročka, ki je star 4,5 meseca in ima zadnje čase nekakšne izpade kar se vozičkanja tiče. Res je sicer, da ne joče vedno, vendar takrat, ko joče, pač joče. Ker nima dude in se samo dojima, večkrat pot do doma ali do kakšne klopce ali kafiča, prejoka. Tam se potem podojima, pocartama in je. Pa imam tudi jaz oba starejša (5 let in 3 leta) doma sicer samo na počitnicah, ki pa trajajo že mesec dni in bomo skupaj še do konca tega meseca, in striktno gremo ven vsak dan na sprehod, da se malo razgibata, ker bi se nam vsem drugače kaj hitro obrnilo na slabše. Ker sta navajena kar pestrega dogajanja, ker sta drugače v vrtcu, je za niju obvezno vsaj enourno razgibavanje v kakšnem parku in na igralih, ker drugače imamo doma katastrofo. Malega pa tačas, ko ga mora preživeti v vozičku, poskušam kako zamotiti s kakšno igračko ali njegovo ninico ali pa se pač preprosto joče, dokler ne pridemo na cilj in ga lahko vzamem ven. Jaz sem to pač vzela v zakup in me ne moti, če se otrok joka. Sploh pa si ne predstavljam, da bi zaradi tega ostajala doma in ne hodila na sprehod. To ja pač moje mnenje in moj pogled na svet. Jasno pa mi je, da ni prijetno hodit okoli, ko ti  tuli v vozičku in tudi ljudje te gledajo, kot da si najhujša  mati na celem svetu, ki pusti, da se otrok dere, ti pa lepo mirno šetaš z večjima dvema v mesto (moja situacija prejšnji teden) in se za malega ne zmeniš. Amapk tako pač je, v tistem trenutku je pač najmlajši moral počakat, ker mama pač ni hobotnica in nima osem rok, da bi lahko vse naenkrat delala.

Še enkrat pa ti lahko z zagotovostjo zatrdim, enkrat bo bolje  in čim manj se oziraj na okolico, ker oni niso pomembni in njihovo mnenje ne šteje.

Počaki še malo, samo par mesecev, boš videla, kako vam bo fletno in se boš samo nasmejala na te tegobice, ki jih sedaj doživljaš. Malo še stisnita zobe, se probajta zvečer malo sprostit, ti si le vzemi čas za tek.
Čas prehitro beži, veš. Še kako si boš želela, da bi bili spet majhni, ker si jih vsaj imela doma in skrbela za njih. Tako hitro rastejo in bodo šli vsak svojo pot...


_____________________________

Pomagati ti sicer ne znam, ampak moram pa povedati, da mi je naslov teme full všeč.  Saj vem, da govorimo o dojenčku, ampak pod besedo "zapečkarski" sem si jaz kar predstavljala dojenčka, ki sedi na kavču pred TV-jem, z daljincem in flaško v rokah. 

to nasa tamala vsak vecer.


_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Ampak ni stara 3 mesece in pol.

aja

_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

to je pa ful dober preslikač za na majco! miška, kje si? take majce začni prodajat

ha ha.
naj ti povem da je bil moj prvi otrok fantek isti.do 6 meseca nisem vedla kaj je sprehod.okoli bajte in konc.so tastari kar pohitel domov tako se je upiral vožnji avta in vozička.

minilo ni nikoli.okrog 6 meseca sem mu pa dala v roke piškot ali mogoče celo okoli 7 meseca in sva šla-je bilo malo boljš.pod vozičkom pa ful igrač(zobna ščetka,labela,vrečka ki šumi,lizike,....kaki otroške igrače,te niso bile zanimive,.... )malo je bilo boljš.potem pa ga itak skapiraš ko vidiš kako gre.
kaj pa ko bi probala it samo takrat ven,ko je čas za njegovo spanje??????????meni je to ful pomagalo pa pol ure pa pol ure.kmalu itak spijo še parkrat na dan,pa se takrat notri ukvarjaj z njim potem pa ko bo spal pa v voziček,enako za avto.mi nismo nikamor dlje šli do 3 leta kot dobre pu ure.ker se je tako drl da je bil plav.
na morje samo ponoči ob 2,da je vsaj do 6,7 spal.

drugi je pa čist kontra.čeprav že izsiljuje malo,da bi ga več nosili,ampak do meje ja.nikol več ne nardim velike napake,da sem ga za vsako figo jemala ven,ko je res huda akcija pa itak.

veš kaj,....karakter je tukaj zelo veliko pomemben.čakaj boš vidla kaj še bo......ampak so pa lušni.

No, le nisem sama :))

Sanosan, saj grem skoraj vsak dan malo ven tudi z vozičkom, ker upam, da se bo slej ko prej navadil, vendar nisem taka kot ti. Svaka ti čast, da potrpiš. JAz se tako kot ti ne oziram na to, kaj si drugi mislijo, mene moti to njegovo kričanje, prvič, ker vidim, da mu je neprijetno, in drugič, ker sem sama pod stresom, ko se tako dere in adijo sprostitev in dobra volja.

Kerensa, ja, še malo pa bo res tak . On je tako rad doma. Takoj ko zaregistrira, da sva spet vstopila v blok, neha jokat . Mislim, mulc prefrigani!

Naja, sem sprobala tudi to varijanto, da sem šla ven, ko je njegova ura za spanje, ampak ne zaleže. Takrat je še večji kraval. Saj mislim, da se v bistvu začne dret, ko postane zaspan, in takrat hoče le svojo posteljico ali mamin objem v sleepyju. Sem poskusila že z vso možno animacijo ga zamotiti, ampak se ne da. Očitno so bikci trmasti, ali kaj?! Bomo videli, kako bo, ko bo že znal sedeti in ko bo že na GH. Izgleda, da bo pravi jedec, saj se ful obliziuje, ko vidi koga jesti

Drugače je pa pravi frajerček, ko sva doma. Rad se smeje in bluzi po svoje, pa tudi zamoti se kar dolgo časa kar sam. Alarm je le, ko postane zaspan (po uri in pol do dveh budnega stanja) in takrat mora takoj spat, drugače sem pečena!

MAh, saj pravim, bo že. Ahooommmm

Moj je imel eno obdobje, ko ni hotel v voziček, ne v avto... Rešili smo s flaško. Ko je bil čas za jest, sem ga spokala v voziček in mu dala flaško v roko, jo malo podložila s pleničko in sva šibala, isto v avtu . Malo pa smo vztrajali, itak smo kmalu pogruntali kdaj bo začel jokat in sem ga tik pred tem vzela v naročje, se malo poigrala, pocartala in nazaj v voziček. K sreči je obdobje hitro minilo, zdaj se zelo rad vozi v vozičku in v avtu

si sploh ne predstavljam zapečkarja, a tudi na balkonček ne gre. Pa daj mu na teraso ali vrt kako dekico in naj tam pase kravice, se igra. Pa začni postopoma, pri odprtem oknu, pa balkon, pa vrt.... mogoče voziček na balkon


< Sporočilo je popravil Hope2 -- 13.8.2010 14:21:49 >

tudi mi se na zacetku vec mesecev nismo hoteli vozit v vozicku, sele odkar sedi uziva (od 6 mesecev naprej, zdaj smo 8). sem pa pogruntala, da je ok, ce jo peljem ven, ko je ze fajn zaspana, potem je zaspala v vozicku in ko se je zbudila bolje, da sem bila samo 5 minut od doma, ker je bil vik in krik:)

js tut pod razno ne morm pomagat, ker se bom s tem ubadala čez par tednov šele... sam tale odgovor me je nasmejal do solz! res hvala!

_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!