ja in razočarana nad ljudmi, nad svetom.
moram dati ven iz sebe, ker sem čisto na tleh. kaj se dogaja na tem svetu, ali pa sem jaz živela v nerealnosti...
v glavnem, ni važno koga in ni važno kdo, enega meni zelo ljubega človeka je ena oseba obtožila posilstva. dam roko v ogenj, da se to ni zgodilo, ker je ta oseba preveč dobra in občutljiva, da bi bila sposobna kaj takega storiti. na vseh področjih je pameten, le pri prepoznavanju drugih ljudi se vedno kaj zalomi. je že tako, da nastradajo vedno pošteni in plačujejo za grehe drugih. celo življenje se trudi, da bi dosegel cilje, bil uspešen, zdaj pa se mu je verjetno vse podrlo. pa moramo biti optimisti, močni in mu stati ob strani, ampak kaj, ko je ponavadi tako, da se "žrtvi" verjame.
v glavnem nimam besed, kaj se dogaja, toliko da sem lahko nekomu potožila. če pa ima katera ali kateri kakšne izkušnje s tem, pa prosim naj kaj napiše.
hvala da ste me poslušali in lp

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Nikoli ne dajaj za nikogar roke v ogenj; lahko se opečeš.

Verjamem, da si razocarana, ampak a si res lahko tako prepricana, da ta oseba ni kriva?
Meni ena zelo ljuba in bližnja oseba je enkrat nardila nekaj takega (pa ne posilstvo, ampak je šlo za kaznivo dejanje) za kar bi do takrat niti v sanjah ne pomislila, da je sposobna to narediti. Tudi jaz  sem mislila, da bi dala roko v ogenj za njo. Pa sem se motila.

Verjamem, da si žalostna in razočarana. Vendar sem tudi jaz mišljenja, da za nobenega ne moreš dati roke v ogenj, predvsem če praviš, da se mu zalomi, kadar gre za ljudi. Mogoče pa se tej ženski ni znal drugače približati in se je to res zgodilo. Kar tako pa ljudje tudi ne obsojajo nekoga posilstva. To so resne stvari.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

nikoli ne reci nikoli. sami sebe ne poznamo dovolj, sami zase ne vemo kaj smo sposobni narediti v določeni situaciji...

če pa si še vedno prepričana v svoje občutke, pa imaš zdaj priliko, da pokažeš, kakšna prijateljica si.

pa veliko sreče.

Človek nikoli ne kaže vsem enakega obraza, zato bodi raje previdna pri "dajanju rok v ogenj".

Za nobenega ne moreš sto procentno trditi nekaj, ker nikoli nobenega človeka ne poznaš sto procentno. 

Lp

Medalja ima vedno dve plati.

Lahko, da je res, lahko da ni.
Kaj se je med njima dogajalo vesta samo onadva.

Nikoli v življenju ne reci nikoli in za nikogar ne dajaj roke v ogenj.
Iz lastnih izkušenj ti lahko povem, da nikoli res nikoli ne poznaš človeka v dušo.
Jaz za mojega ex bi vedno dala roko v ogenj da je tak in tak, pa se izkazal kot svoje popolno nasprotje. In se ma koncu naredila točno tisto stvar za katero sem rekla: jaz pa tega v življenju ne bom nikoli nardila.

Previdno pri vsem skupaj. Ker tudi krivica boli. Konec koncev je res lahko nedolžen.

Sam kaj pa če je vse res.

Bi bilo pa lepo, da bi mu stali ob stranu tudi ČE je res storil kar ga obtožujejo. Tudi v tem primeru bo še bolj potreboval ljudi ob sebi.

LP

Žal si lahko 100%-na le v primeru, če je bila dotična oseba v trenutku dejanja s tabo in zagotovo veš, da tega ni mogla storit!! V vseh drugih primerih sem prepričana, da ne moreš bit 100%-na. Lahko še tako dobro nekoga poznaš, pa ne moreš vedet česa je sposobna.. Pa če so to najboljši prjatli, familja, partner, otroci.. Žalostno, ampak je res. Lahko damo roko v ogenj, ampak lahko se tudi opečemo. Ti ne moreš vedet kaj je blo, mi tukaj pa še manj.
Tudi sama se lahko postavim v podobno situacijo in to celo 2x. Oba sem poznala in to kar precej. Oba sta bila znana po tem, da sta blazno OK človeka, oba družabna in taka, da nebi niti lasu nobenemu skrivila. In oba sta se dokazala, da nista taka. To sem izkusla najprej na svoji koži, kasneje pa je bil najprej eden obtožen, da nadleguje svoje učenke, drugi pa je dobil prijavo posiljstva. Torej nism bla edina 'žrtev'. No, meni se kaj resnega ni zgodilo. Sem se ju pač izogibala na daleč, se je pa zato drugim. Ko so to izvedli ostali, so bili vsi začudeni in presenečeni, da kaaaaj, da onadva pa že ne. Hja, jaz nisem bla presenečena niti malo. Vsak po svoje.. Jaz vem, da ne morem biti v nobenga 100%-na!!

Za nikogar nikoli ne mores dat roke v ogenj...

Si ne morem pomagat, da ne povem.
Pišeš, da kaj, ko je ponavadi tako, da se "žrtvi" verjame.
Čisto zares pa je tako, da se ponavadi žrtvi NE verjame.

Odstotek oseb, ki si zmišljujejo posilstva, je tako majhen, da bom pač ponovila to, kar so ti že mnoge prej napisale. Ne dajaj svoje roke v ogenj tako enostavno.
Sicer pa si napisala premalo informacij, da bi kaj več komentirala ali bog ne daj sodila.
Pa brez zamere

hy!
hvala vsem za sporočila. jaz bi enako razmišljala do tega dogodka, ampak sem spoznala da pa le obstaja tisti zelo majhen odstotek oseb, ki so pripravljene storiti karkoli, za dosego njim znanega cilja, ali je to denar ali,...
brezzveze da pravim vso zgodbo, ker je predolga, lahko pa bi se reklo, da sem bila zraven, oziroma zelo blizu, zato sem 100%, da se to ni zgodilo.

Če je tako, potem nisi zastonj žalostna. Stoj mu ob strani, če to potrebuje.

Ja pa saj ne more kar nekdo nekoga brez dokazov obdolžiti posilstva. Oziroma obdolžiti že, dokazati pa ne.

Pr posilstvu se pomoje zlo težko dokazuje. Le beseda proti besedi. No vsaj men se tko zdi. In tuki ponavad potegnejo na žrtvino stran. Žalostn je že to, da nekdo poda ovadbo kr tko zarad lastnih želj in ciljev. Se pa tud to dogaja in res žalostn, da potem nastrada tisti, ki ni nič kriv. Že samo zato, ker folk začne drugač nanj gledat..

Pri takih rečeh sta vedno dve možnosti:

1. ni res, zgodila se je krivica. Če človek ve, da nekaj ni storil, potem vidi, da tistemu, kdor kaj takega trdi, nekaj v možganih fali, se mu je skisalo. Torej ga ne more resno jemat. Če ga gre tožit, se mora boriti z vsemi sredstvi. V tem primeru je na preizkušnji tudi prijateljstvo in vsi odnosi med ljudmi. Najbrž moraš biti hudičevo trden, da ugotoviš, da če se te je nekdo odpovedal ali te gleda postrani zaradi natolcevanja, da nisi žalosten in jezen. Samo v resnici pa ravno takrat spoznaš prave prijatelje. Ti ne bodo pobegnili. In če gledaš tako, je fajn, da si se znebil labilnežev, takih, ki nimajo hrbtenice, ki verjamejo lažem. Slej ko prej bi te izdali, prevarali in zapustili. Potem je boljše, da to storijo takoj. Tisti hip je šok, ampak na dolgi rok je boljše. Prišli bodo novi, taki ki ne bodo pod vplivom. Take rabiš. Tak dogodek te še kako izbrusi, naredi močnega, veliko pripomore k tvojemu duševnemu razvoju, če hočeš, lahko te pa potolče, če se pustiš potolči. Zato je tako zelo pomembno, da ostaneš trezen in razmišljaš s svojo glavo in da ti ni pomembno, kaj menijo drugi, pa da zaupaš, da bo vse ok.

2. druga možnost: Lahko je vse res.


Postavimo se v možnost, da ni res. Kako bi se počutili, če cela vas pripoveduje laži, ki si jih je nekdo izmislil o vas, čeprav ni res. Vedno bodo dvomili, ker je to tako zelo strašna stvar, če jo kdo naredi? "Grozno" je, a ne?! In najhujše, nihče nikoli ne bo vedel......

Jaz pa kar ne verjamem, da potegnejo na žrtvino stran. Potem bi lahko vsaka jezna in malo čudna, ali pa recimo temu zelo jezna punca obdolžila kogar bi se ji pač zdelo posilstva. In bi dobila, kar bi hotela. Ne verjamem, da se gredo tako preprosto tele stvari po sodiščih.

Ne Spliš ni preprosto sploh. Je pa res zelo težko karkoli dokazovat. Najhuj se je v takmu primeru zagovarjat. Tako pred sodiščem, kot pred folkom.. pa nič dolžen in kriv.