Živjo!

Naša bejba je stara 2,5 leti.  Do sedaj jutranja rutina ni bila noben problem, zadnje čase pa zgubljam zivce. Namrec po novem se hoce sama oblect, ok ni problema, nastimam ji hlace in majico, nogavice in gatke gre iskat sama, sicer dobi napad trme... vse ok... problem je, ker 1/2h sedi na postelji in filozofira, jaz se vmes stusiram, zrihtam v kopalnici, posteljem posteljo, pospravim kavc, se preoblecem.. vmes ji ene 50x recem: lubica, obleci se, dajmo pizamo dol, hlace gor, 1, 2, 3.. hitro... lej mami nima vec pizame, kera bo prej hlace oblekla: ti al mami, lej oci se je ze tud preobleku.. itd... jasno potem zacne zmanjkovati casa, ce jo pa zacnem sama preoblacit, je pa celo kricanje... torej na kaksen nacin jo spodbudit, da si navlece tiste hlace gor??? sem ze razmisljala, da bi uporabila metodo iz knjige: Z otrokom lahko sodelujete, kjer piše, da otroske cunje se itaq ne meckajo, pa mulcka ze zvecer obleces v cunje za vrtec pa zutri nimas problema...pred enim mesecem sem se smejala kera wird ideja ... zdej pa cedalje bolj razmisljam....hm.. .

Ja ne vem, jaz jih ponoči sigurno nebi oblečla v žabe in hlače
Pri nam je tako..lej če se misliš se ubleči, drugače te bom jaz ker se nam mudi..dere, dere..kaj čem, če si mi mudi, jo pa res ne bom če pol ure prosila da se ubleče...ne vem no..jaz se pogajam do nekih določenih mer, potem ne več...ampak mi smo Hb to obdobje že prerasli oz je vrjetno naša mala trma ugotovila da se ne splača z mano se kregat pa po tleh metat, ko ni pravi čas za to...smo pa res iz hujšega trmastega obdobja že ven(stara je 4 leta)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Naš se pri treh letih ne zna oblečt. OK, gatke in hlače že navleče nase, da bi pa oblačil žabe, pa pulover....ni šans. Zato težko verjamem, da tvoja obvlada vse to pri 2,5 letih. In tudi ne razumem, kako se lahko pol ure pregovarjaš z njo. Daj ji 10 min časa, če se bo oblekla, prav, v nasprotnem primeru jo obleci ti. Pa naj se pretrga od joka. Bo že pogruntala sistem.

A ti bi jo kr zvečer oblekla že v vrtčevske cunje? Kaj pa če bi najprej sebe oblekla v službena oblačila. Saj če se vrtčevska ne zmečkajo, se tudi službena ne bodo. Boš videla kako fajn filing je, ko greš v prešvicanih in smrdečih cunjah v službo. Sej ne vem, a je ta ideja za smejat al za zjokat se.

Naša se tud pri dobrih 3 letih ne zna sama oblečt. Sploh pa ne žab.
Jst bi jo na silo oblekla, pa se nej dere zraven. Če ne bi kdaj kaj na silo naredila bi velikokrat katera sedela neprivezana v avtu, skočila na cesto pred avto, šla v copatih spat, hodila pri minusu zunaj brez bunde in kape,...

Naš tudi ne, je pa zjutraj pravi cirkus za oblečt. samo ne bi ga večer prej oblekla za v vrtec

Naša 2,5 letnica se že kar nekaj časa obleče čisto sama vse, od gatk pa vse do kape. Zakaj vam je to nekaj čudnega? 
Drugače pa jaz ko se nam res že mudi jo primem in oblečem. Jok gor ali dol. Itak pa ta faza tud mine. Predvsem rabiš veliko potrpljenja.

Pri nas deluje časovni sistem - na voljo imata 5 minut (za katerokoli opravilo, ne le za oblačenje). Eden od 2,5 letnih dvojčkov se obleče sam, dugi pa kakor kdaj. Če se po 5-ih minutah ne oblečeta sama, jih oblečeva midva z očijem, pa če jočeta ali ne.
Svetujem spanje v pižami in ne v oblačilih za v vrtec, ker se tudi majhni otroci potijo.

_____________________________

200% MAMI

moj se tud ne zna še sam obleč pa je približno isto star. tud mi imamo včasih zjutraj težave k se dere in se noče obleč. ponavadi mu pustim da sam sleče pižamo ( to že zna) in sam izbere vsaj nogavice, včasih celo oblačilo potem pa ga pomagam obleč. kakšnega dobrega recepta nimam. predvsem velik potrplenja. jst ga prejšnji dan ne bi preoblačila v cunje za v vrtec, raj bi vstala 10 minut.

_____________________________

Moja tavečja ima na voljo nekaj minut, recimo 10, da se obleče. Drugače jo oblečem jaz pa če se dere al pa ne. Da bi jo čakala pol ure ali več, ni šans.

joj ste ene zapele s temi cunjami zvecer.. je bil hec.. sicer ne vem v kaj vi oblacite otroke za v vrtec, jst jo posljem tja igrat, zato je temu primerno udobno oblecena.. vcasih ne vidim bistvene razlike med plis pizamo in plis trenirko (razen v barvi).. aja, pa to ne pomeni, da jo bom dala v trenirki spat..
ne vem, kaj zmorejo otroci njene starosti (zelo ne rada primerjam, ker vsak otrok obvlada dolocene stvari prej, druge kasneje), ampak nasa si slece pizamo (malo pomagam pri zgornjem delu - cez glavo), oblece se gatke, nogavice (zab ji ne oblacim po posvetu z vzgojiteljico, ker imajo v vrtcu ful vroce in ji zabe oblecejo le ko grejo ven), spodnji del trenirke, v spodnji majcki itaq tudi spi, zgornjo majico rabi pomoc za cez glavo, jopico oblece sama (pa jo itaq takoj slecejo v vrtcu)...
pol ure ji dam, ker imam toliko casa, potem jo valda oblecem bolj ali manj na silo.. sem samo prasala, ce poznate kaksen trik, ker mi je ipak bolj prijetno, da se zjutraj mirno in ljubece odpravimo od doma, ne pa da je ona vsa zaripla od vrescanja, jst pa na koncu z zivci ze ob 6:30..sploh pa pri nasi na silo bolj malo dosezes, zato vedno poskusam najti diplomatski nacin, da obvelja moja, ona pa je ob tem zadovoljna.
naceloma se drzim pravila, da premisljeno izbiram bitke: tako se ne bom pregovarjala ali bo oblekla rumeno ali zeleno majico, obula rdece ali vijolicne gojzarcke, ker mi je cist vsejen... ce pa bo hotla it  v crocsih al da se ne bi pustila privezat v avtu, je pa druga zgodba. no sej veste o cem govorim..
na splosno se mi pa njena zelja po samostojnosti ne zdi sporna  in bi jo rada cimbolj spodbujala ...se vzgojiteljice so nam rekle, da ne podcenjujmo svojih otrok, v vrtcu morajo marsikaj narediti sami in tam tudi znajo.. doma smo pa mame vcasih prevec zascitniske...

aja probala sem foro z minutami, pa me samo cukasto gllda, kaj je to 5 min? pa moznost izbire: a se bos sama oblekla al te jst... ona sanja, ko pa vzamem hlace v roke pa jok: bom samaaaaa..

eh.. potrpljenje torej...

ne se hecat, no.

1. otroku se nic ne reče 50-krat.
2. ko spimo, smo v pizami, ko smo pokonci pa v obleki. ne mešat te dve stvari.

aja, pa tut meni se zdi 2,5 let malce malo za sama oblečt. sploh zjutraj  

jaz bi ji rekla, naj se obleče (če se dejansko obleči sama zna), če pa po ene 3-ih opozorilih ne bi bilo nič od tega, bi ji ponudila, da ji pomagam (s tem ji ponudiš "prijazen način" pomoči). če ne bi sprejela, pa bi jo prijela in oblekla sama (vmes ji poveš, da je sama izbrala neprijazen način pomoči - z namenom, da bo naslendjič sama izbrala prijaznega). krićanje gor ali dol. ene stvari je pač treba narest, otroci pa se lahko odločijo, ali bo šlo zlepa ali zgrda.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

a ti si tud brala tako knjigo, kjer predlaga oblečenega za v vrtec dat spat? Jaz tudi, sem počila zraven od smeha

sunnny jap: z otrokom lahko sodelujete... men je blo tud hecno.. tle bejbe pa cist zafrustrirane :D..
hruska debeluska. zvecer se oblece sama v pizamo, in zjutraj ni zaspana, ker se sama zbudi ob 5:30 in je do takrat ko jst k seb pridem (mal pred 6h) ze cist v akciji
ostalo sem pa ze razlozila en post visje...
kadar gre za njeno varnost znam bit presneto stroga, in na drugo opozorilo ukrepam...tukaj pa zadeva ni zivljenjskega pomena, zato postopam prijazno...

Naša se že kar nekaj časa zna sama oblečt. Zdaj je stara 3 leta, pa se je že pred tem znala oblečt sama. In to v kompletu. Edino pri slačenju ima včasih problem pri majicah čez glavo. In pri zapenjanju hlač, ki nimajo klasičnega gumba ampak haklc. Ampak tudi to je že pogruntala in ji včasih uspe.
Tako da eni otroci se znajo oblečt, brez dvoma. Pa nimam občutka, da bi bila zato kaj bolj napredna od ostalih. Ji pa že od nekdaj pustim, da se sama obleče in sem si kolikor sem le mogla vedno vzela čas, da se je učila (ko pomislim, kako je bila vztrajna, da se bo sama naučila zapeti jopico na zadrgo....ajoj).

Vedno ji dam na izbiro, ko se želi sama oblečt; ali se obleče sama na hitro, ker ni dovolj časa ali pa jo oblečem jaz. In običajno pali da kake 3x opomnim in povem, da bom šla sama, če ne bo sodelovanja z njene strani.

Če še vedno ni oblečena, ko je skrajni čas, ni pardona. Jo pač oblečem, pa četudi se dere zraven. Lej, jaz moram v službo, že tako lovim minute, pač nimam časa. In takrat žal ne morem izvajati pogajanj ipd. Je pa tako, da ji zjutraj čisto paše, da jo oblečem sama.

Otroci so si res različni med sabo in ne razumem, kako nekatere ne morete verjet, da se otrok pri 2 letih res lahko že sam obleče. Imam doma eno super spretno hčerko (upam, da bo tudi druga tako spretna). Ko jo gledam, kako spretno obrača rokave, nogavice, kako si že lep čas zatlači majico za hlače, kar marsikateri otrok ob vstopu v šolo ne zna... No, dobr, nism zato prišla sem pisat, da bi hvalila svojo hči, ampak da potrdim, da se to dogaja. 2 ali 3 letniki se nekateri že sami oblačijo.
Kar se pa tiče načina...mogoče poskusite z uro, ki po določenem času zapiska. Seveda bo nekajkrat otrok rabil, da bo skapiral "približno" koliko časa ima za oblačenje...sčasoma bo pa videla posledice mučkanja . Če ne pohitim-zapiska ura-me mami obleče.

Ne vem, če je zadeva še aktualna, ampak vseeno, morda pomaga komu drugemu.
Čas pri tako majhnem je relativnega pomena in se ga ne zaveda, razen če se poslužujete peščene ure in dogovora, da ko bo pesek spodaj jo vi oblečete (do takrat pa ima sama čas, da to stori)
Včasih pomaga:
- otroka vprašaš katero stvar si bo oblekel sam in katero mu lahko ti (ponavadi otrok pusti vsaj eno stvar obleči tebi in že sta lahko pri naslednjem delu oblačila ob tvojem hvaljenju, kako ji stvar pristoji, pa te zanima, kako ji bo šele naslednja)
- lahko se dogovorita, da vi NAJPREJ oblečete njo, nato pa vam ona pomaga pri vašem oblačenju
- lahko ji ponuditre, da pri oblačenju ona izbere, katero roko bo dala najprej v rokav (ipd. fore, pri katerih ima otrok občutek odločanja)

Meni se pa ne zdi nič posebnega, če bi jo zvečer oblekla v to, kar bo imela v vrtcu (če so oblačila udobna), edino ker je zima, bi jo morala zjutraj najbrž malo topleje obleči.

Mi sicer nekih težav z oblačenjem nimamo (kadar oblači očka, je včasih mini težavica, pri meni pa niti ne), če pa že so, jaz lepo razložim, da je mraz, čas za spanje ali kar koli že in pač rabimo takšna oblačila in mi še nikoli ni bilo treba trikrat reči (dvakrat pa že ), se mi zdi da sprejme razumne razloge. Včasih noče obleči smučarskih hlač (pozimi ima žabe + smučarske, ki mu jih pred vstopom v igralnico slečem), ampak mu spet razložim zakaj, pa se kar obnese. Sem pa precej strpna, ne priganjam. Obleči se še ne zna sam (nogavice, hlače, majice, to že z malce pomoči, kaj je spredaj, kaj zadaj, žabe pa niti slučajno, še jaz mu jih "težko" oblečem), je pa dnevno viden napredek - če se zna vaša sama pri 2,5 letih, pa vsaka čast.

Se bom morala strinjat z večina predhodnjicami. Mislim, da te tvoja mala malo okrog prenaša... Dvakrat opozoriš, tretjič ukrepaš. Pri nas je ponavadi problem, ko gremo ven, ko si hoče sama oblečt hlače in obut čevlje. Včasih se spravlja zraven kot zasanjana, pa je ne gledam in ji pomagam. Pa ni težav, ker je parkrat poskušala tečnarit, pa sem vztrajala. Če ji gre, se obleče sama, nikakor pa je ne prosim. Se boš oblekla, ne, torej te bom jaz. Tačas, ko imaš ti opravila, naj se oblači, ampak potem pa ukrepaj.. in ne čakaj. Bo že dojela, da ko je mamica pripravljena more biti tudi ona.