Živjo,
ko berem vsa ta sporočila imam kar slabo vest, ko vidim, kako se ene trudite in kakšna razočaranja doživljate...
Pri meni je namreč čisto obratno, ena pozabljena tabletka, izostanek menstruacije, prvi test pozitiven, drugi test pozitiven, gimekologinja potrdi oba testa... Panika, opub, solze...
In zdaj sem v dilemi, nimam pojma kaj naj naredim... Po eni strani se mi zdi, da je edina varianta splav, saj sem še študentka, brez dohodkov, s fantom ne živiva skupaj.... Po drugi strani pa, ko berem vse vaše izpovedi, ugotavljam, da je to taki čudež, da bi mogla skakati od sreče...
Mi mogoče lahko svetujete?

Ne vem, kako se počutiš ti in kaj misliš, res pa je, da je tu med nami ogroooomno takih, ki si zelo, zelo želijo svojega , a jim nikakor ne uspe priti do njega. Če že zanosijo, pa spet beremo, kako je srček prenehal biti in se je potrebno od posloviti še predno bi lahko sploh zaživel. 
Jaz bi na tvojem mestu vse dobro prespala in premislila. Ne bi se kar zaletela in takoj odšla splaviti, saj tako zavržeš del sebe. Končna odločitev bo pravgotovo tvoja in partnerjeva s katerim se vsekako prej pogovorita, potem pa kakor koli že bo. Če se odločiš za otroka, boš čez čas doživljala veliko veselje ob odraščajočemm malčku, v nasprotnem primeru pa te bo morda vedno preganjal občutek krivde.

Jaz bi ga na tvojem mestu sigurno obdržala. Sploh pa se ni zdi skrajno čudno govorit o tem ali bi ali ne bi splavila. 

Povem ti lahko samo svoje mnenje v nepričakovani nosečnosti. Zame je splav opravičljiv edino v zelo redkih primerih npr. bolezni, posilstva, zelo težkega socialnega stanja...Samo pri tebi kot sem razbrala sploh ni tako hudo.

Tudi jaz sem študentka brez dohodkov. Za živet že imamo, zdravi smo, radi se imamo, to pa je tudi najbolj pomembno.

Se strinjam s Hafi, premisli, prespi, predvsem pa se pogovori s partnerjem. Poznam par, ki se jima je ravno to zgodilo mesec dni nazaj in sta se kljub vsemu odločila obdržati pikico. Mislim, da ni tako črno kot se ti zdi, pomisli na novo življenje, se je že zgodilo z namenom. Ne vem, obema s fantom vama želim, da se pravilno odločita, nikoli ne veš kaj ti življenje prinese. Jst seveda navijam .
Vso srečo, pa javi se kako se bosta odločila...

Dobro se pogovorita s partnerjem in če lahko zaupaš, potem to povej tudi staršem in skušajte skupaj poiskati rešitev.

Kakorkoli se boš odločila, nikakor ne premišljuj, kaj bi bilo v nasprotnem primeru!

SREČNO!

draga tynca!
tudi jaz sem študentka , brez dohokov in sem v petek zvedla da sem noseča. s fantom ne živia skupaj. Nisem pa pomislila na splav, ker to je nekaj najlepšega kar se ti lahko zgodi...vse se da urediti...šolo pa lahko končaš tudi če imaš .
srečno...

Jaz sem ravno končevala 2. letnik faksa, ko sem mislila, da sem noseča, ker nama je počil kondom in mi je M kar precej časa zaostajala. Izkazalo se je, da nisem bila noseča, a vseeno sva se takrat odločila, da kar bo pač bo, a splava definitivno ne grem delat.

Premisli kaj naredit. Premisli o tem koliko časa imaš še do konca študija, kakšne dohodke ima tvoj fant, kašne so možnosti za skupno življenje, kakšne so možnosti finančne in moralne pomoči staršev...

Samo ne naredi nečesa, kar boš obžalovala celo življenje.

Ja, veš kako..... Vse so ti odgovorile, da splava pa ne in še enkrat ne. Jaz pa pravim takole. Odloči se sama, pretehtaj vse okoliščine, ker je po mojem mnenju bolje, da splaviš, kot pa da spraviš na svet otroka, ki ga bo mogoče težko preživljala, zaradi tega ne dokončala šole, nimaš stanovanja, skratka pogojev za normalno delovanje družine res ni.
Pred leti, sem jaz zanosila tretjič. Bila sem popolnoma nepripravljena, pred našo družino je bil velik izziv (ne bom razlagala kaj točno), skratka nosečnost ob zelo nepravem času. S možem sva se veliko pogovarjala, a na koncu sva se odločila za splav. Če bi nosečnost prišla pol leta kasneje, pred našim družinskim izzivom, bi mogoče odreagirala drugače, ali pa tudi ne, ne vem.
In vse tukaj na RR, ki ti prigovarjajo, da ne naredi splava, mislim, da ne morejo vedeti, kako se počutiš ti. Res je, da lahko vsak da svoje mnenje, ampak odloči se sama. Nič tragičnega se ne bo zgodilo, če mogoče zdaj pač nisi pripravljena na tega otroka.
Pa še to, da ti povem. Ko sem jaz naredila ta korak, mi v življenju res ni bilo nikdar žal in tudi nisem imela občutka kakršnekoli krivde. Oba otroka imam res rada in se jima maksimalno posvečam, kar pa ne pomeni, da tretjega, če bi prišel na svet ne bi imela rada. Sigurno, ko bi ga enkrat videla, bi ga ljubila ravno toliko kot prvedva.
Želim ti, da se odločiš tako, kot misliš da bo za tebe najbolj prav.

SREČNO in lp

Moja zgodba je precej podobna tvoji.Pozabljena tableta in končana zveza.Ostala sem sama, študentka, brez rednih dohodkov...groza.Ampak nikoli nisem pomislila, da bi splavila.Z (sedaj) bivšim sva se pač pogovorila in se odločila, da ga obdržim.Nisva pa ostala skupaj.Pomagal mi je med nosečnostjo in tudi bil zraven pri porodu.Zdaj ima bejba dva očija in ji čisto nič ne manjka.Am...poanta je, da ima otrok, že ko je spočet pravico do življenja...
Svetujem ti, da malo prespiš potem pa se pogovoriš s fantom...Pa prosim sporoči, kako si se odločila.Srečno!

Se podpišem pod Hafi.

Me ti lahko le svetujemo, dokončno se boš odločila sama. Pa javi, kako si se odločila.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Hvala vsem za vaša mnenja in nasvete.
Takole je, fant je nad novico totalno navdušen, čeprav sem pričakovala drugačno reakcijo, tako da je tudi meni zdaj dosti lažje.
Čisto 100% se še nisem odločila, imam pa jutri pregled pri ginekologinji in po tem pregledu bo padla 100% odločitev. Mislim pa, da v sebi že vem, da bomo otročka obdržali...
Še enkrat hvala za pomoč!!

Juhu, čestitam,saj se bo vse uredilo, boš vidla,lp

super pravilno si se odločla po mojih 5 letih zdravljenja sem zvedela da sem v 9 tednu nosečnosti jočem od sreče vrjemi ni lepšega kot

_____________________________

prvi sonček 25.11.2006 Hčerkica
[img]http://tickers.baby-gaga.com/p/dev319pr___.png[/img]

pa še to sem pozabila povedati da sem zanosila po naravni poti doma v postelji hahahaha

_____________________________

prvi sonček 25.11.2006 Hčerkica
[img]http://tickers.baby-gaga.com/p/dev319pr___.png[/img]

čestitke

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

IIiiiiiiiiii jst sem tud vesela nad to odločitvijo, no sej ko boš vidla pikico se ne boš mogla premislit

  to je prava odločitev. Sigurno se bo vse uredilo, če bosta vidva tako hotela. Saj  na začetku ne potrebuje toliko materialnih stvari če ne kompliciraš preveč. Najbolj bo potreboval vajino ljubezen in pozornost.  čestitke!

čestitke! !

Vse bo še dobro! Srečno!

Iskrene čestitke!

Ko boš tako daleč, da boš  čutila in ko te bo brcnil, boš videla, da si se prav odločila!
Bodi srečna in vesela !

Cestitke za odlocitev  Ni lepsega kot male pikice, ki rastejo v nasih trebusckih. Sicer ti pa povem, da so studentska leta prav super za nosecnost...se ji lahko vsaj v miru posvetis, si sama urejas urnik, pa se cas za dojencka bos imela. Pa spomni se na vse punce, ki so diplomirale, magistrirale in doktorirale od dojenckih...se vec motivacije bos imela.

Pa kot je ena napisala...otrocek materialno rabi zelo malo, rabi pa velikooooo ljubezni in pozornosti. In te mu lahko dasta morda celo vec, kot tisti, ki imajo stanovanje, kariero, placo...

Vse najlepse.
Aja

Čestitam za tvojo odločitev!!  Pa lepo nosečnost!