ne morem da ne bi tole napisala..k temu me je vzpodbudila tista tema o zibki ki jo hočejo imeti stari starši v svoji spalnici...no takole:

en izmed razlogov zakaj sem se jaz odločila imeti otroke tako "zgodaj" - pri 25tih je bil ta, ker sem želela, da imajo čim več od svojih vnukov tudi moji starši dokler so še živi in zdravi! moja mami je svojo mamo izgubila pri 18. letih, očeta nikoli ni imela, ker z mamo nista živela skupaj. ko se je poročila z mojim očetom je dobila eno žleht taščo, ki je nikoli ni marala, pluvala je po tleh pred njo in jo za vsako stavr dajala v nič. ampak moja mami si je tako želela te ljubezni, da nikoli ni odnehala s izkazovanjem ljubezni tudi do tašče ampak je bila vedno zavrnjena..40 let! in ko je rodila svoje otroke se pravi mojega brata in mene ni imela nobenega starša, ki bi se veselil z njo, nobenega, ki bi ji ponudil pomoč, kaj šele kako uro varstva..naju je hodila nosit kazat svoji mami...NA GROB in jokat!
zato meni vedno kar v srce skoči vsak post, kjer berem kako nadležni so stari starši ko vam vsiljujejo pomoč, ko hočejo vnuke peljat v zoo, na sprehod kamor koli. pojma nimate kako pomembni so njim ti vnuki, 100x bolj kot ste jim bili vi! zato se mi zdi zelo grdo, ko na tak grob način pristopate k temu problemu. ne vem meni tudi ni včasih všeč kak vzgojni prijem moje mame ali kar koli, ampak sem včasih raje tiho, ker vem kako zelo ima moje otroke rada, kako kompenzira svojo ljubezen, kako bi za njih naredila vse, še več kot zame. zato jih je do 3 leta tudi pazila, samo na njeno željo. in ko se jo spomnem kako je bila vesela, ko sem ji prvič povedala da sem noseča. pomoje bi šla najraje spet svoji mami na grob povedat.
zato dajte bit malo bolj skulirane, ne tako posestniške in prepričane vedno v svoj prav, privoščite malo časa in ljubezni tudi vašim staršem z vašimi vnuki, če starše še imate, in če so zainterisirani za vaše otroke. tiste, ki svojih staršev več nimate ali pa se ne zmenijo za vaše otroke verjetno veste o čem govorim!

Se strinjam s teboj!

Jaz sem zelo vesela, ko vidim, da moji starši obožujejo mojega malega.. In ker vidim, da so res srečni kadar ga imajo, jim privoščim, da ga odpeljejo na sprehod, se z njim igrajo, ....

In me pogreje, kako si nekatere domišljajo, da jim mamice in očetje pmaetujejo, kako pa kaj.. A so res naši starši dobri le za varstvo in nič drugega??? V nekaterih primerih, da me ne bo katera napadala..

vseeno je to odvisno tudi od starih staršev, ne?

pravzaprav od vsakega posameznika. eni pač niso za otroke, eni so pa preveč zanje. no, moja mati pač ni materinski tip. pa sem skulirana in otrokr vozim k njrj in marsikaj požrem, samo da bi otroci imeli babico, ampak ona ne trzne. zato pa bom tudi jaz počasi nehala

ja saj sem napisala da se tiče ta post starih staršev, ki si stika s svojimi vnuki želijo!

 Lara, izjemno lepo napisano.

Jaz se čisto strinjam s tabo, še posebej sem vesela, da ima moja hčerka dedka vsaj po njegovi strani, ker po moji ga nima. In srečna sem, da imajo tamalo tako radi, da bi zanjo naredili vse. Jaz to spoštujem in kot ti kdaj pa kdaj ne rečem nič, pa čeprav mi kaj ni prav. Naj imajo oni tak pristop kot želijo, midva pa imava svojega. Načeloma spoštujejo, kar rečeva.
Ampak glej, nekateri stari starši res pretiravajo in se vtikujejo v vsako stvar. Ti tega ne moreš razumeti, meni tudi ni jasno in mi je žal za ljudi, ki se ne razumejo ravno zarad tega. Nas je tamala zelo povezala. Ni pa povsod tako.

Edini stari starš, ki popazi na moje otroke je tast - le temu jih z veseljem pustim. Ampak je to tako redko (pa še to najmlajše ne upa predolgo sam met).
Moja mama bo letos stara 68 let in  bolana - o varstvu mojih otrok pa  raje sploh ne sliši  - pa mogoče še boljše, ker bi jo še 2-letnica kje "okol prinesla" . Grem k njej na obisk, otroke pa imam jaz skozi pod nadzorom.
S taščo pa sploh nimamo stikov, moj oče pa je že umrl.

Vsekakor pa ti dam prav, kar si napisala in jaz bi jih tudi z veseljem pustila starim staršem v varstvo - sploh, ker sem tudi sama kot otrok pogrešala stare starše - edina živa je bila očetova babica v Prekmurju - ampak ta je znala samo mađarsko (baje je slovensko tudi znala, ali pa vsaj razumela, ker je očetu vedno vse zatožila, če smo kaj grdega govorili )

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Moji otroci bodo imeli samo dve babici(no vsaj upam).
Mislim da se glih hudo vtikale ne bodo, itak ne živimo skupaj. Pa tud če se bodo, mene to ne gane. Še zmer nardim po svoje al pa povem da se ne strinjam.
Mi je pa že zdej jasno da bodo oboževale svoje vnuke, sploh moja mami. Pomoje bo tri metre v luft skakala ko/če ji bom povedala da sm noseča .

So pa starši različni, pa tudi mi smo si različni. Nekomu je nekaj vtikovanje, nekomu pa pomoč.
Jaz sem pač mnenja da so stari starši za razvajat, starši pa za vzgajat.

tudi jaz se delno strinjam s tabo Lara. samo naprimer, meni pač gre na živce, ko tašča s tamalim dela tako kot njemu ne paše, ga vztrajno še vedno drži samo v ležečem položaju kot majhnega dojenčka, on pa je stra 5 mesecev. seveda se začne jokat, pa tudi če ji rečem naj ga drugače drži on vztraja pri svojem, pol pa reče da se je boji in zato joče. pa mu da hrano po flaški in mu jo vmes "zahec" večkrat iz ust potegne,... pa ko je tast pijan in hoče cartlat svojega prvega vnučka. sorry, sam me ne briga, kolk ga imata rada in ga potrebujete, če ne znata z njim lepo delat ne bosta z njim preživljala časa, sploh pa ne sama.
sicer pa jaz nisem rodila otroka ne za moje in ne za moževe starše, ampak za naju.

_____________________________

mojeustvarjanje

Angel Rebelde - tukaj te bom pa jaz napadla
Nič si eni ne domišljamo preveč  -  preden sta se tašča in tast ločila, se je tašča vedno vtikovala. Nikoli nisva nič prav naredila - ali so bili otroci premalo ali preveč oblečeni, obutev nikoli prava, frizure prav tako ne (hčera je imela dolge lase, sina sva brila), ni bilo prav, če smo šli na lutkovno predstavo, če smo šli na sprehod, se igrali, brali. In vedno je to podkrepila z besedami:" jaz bom že  vedela - sem 2 gor spravla" . Ni pa pozabila povedat, da za svoje otroke ni imela časa, ker je morala delat. Moj je bil 30 let star, pa mu je govorila, kako frizuro ima (nosi dolge lase), kako je oblečen,.... mislila je, da vse, kar želiva kupit, mora ona svetovat, če je vredu,... -  skratka ni bilo stvari, ko ne bi ona vtaknila svoj jezik zraven. Še, ko je sin šel v bolnico, je mene krivila, da sem jaz kriva, da je šel, ker kot njegova mati bi morala poskrbet, da ne bo zbolel, pa bla bla bla. Hčera je bila od rojstva alergična na kravje mleko, pa ji je na skrivaj dajala čokolade, pa pudinge iz mleka, jogurte,... Miljonkrat sva ji zabičala, da tega ne sme jest, pa si ni dala dopovedat. Če sta bila pri njej, jima je govorila, da ju jaz nimam rada in take stvari - ampak je hči meni vse povedala. In, ko je šla (že dobri 2 leti nimamo niti stikov z njo), sta bila otroka najprej žalostna - ker sta jo kljub vsemu imela rada, kasneje pa sta bila srečna, da je šla, ker jima ni nihče več preprečeval določenih stvari - kot npr. brcanje žoge na dvorišču.

Tako, da bodi vesela, da imaš tako zlate starše, ki se veselijo svojega vnuka.
Kaj pa babica in dedek od Patrikovega očeta - njiju pa nikoli ne omenjaš. Ali ga ne želita sama, ali jima ga ti ne pustiš?

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Tako naj bi bilo, ja

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Če sta obe strani kolkrtolk normalni seveda. Če bi moja tašča pila al pa kako drugače škodila mojim otrokom, ji jih tud sigurno nebi pustila. Pa babica gor al pa dol.

Lara čestitke!

No mene moti pri starih starših mojih otrok to, da tud če jih pazijo morem vedno biti prisotna jaz. OK drugo je, da se zmenimo za čez noč ali čez dan. Pa recimo: nedelja, poletje. Jaz v hiši pripravljam kosilo oni so zunaj z njim, pa če me 100x ne pridejo vprašat a more lulat a more kakat, a lahko to ali lahko ono. Jaz bom že zobe stisnila kot toliko krat ko se nisem strinjala z nihovim načinom vzgoje. Ali pa pri nas, moj at vedno vpraša zakaj nič ne pridemo, ko pa pridemo ga pa ni doma ali pa veliko lažje on dol pride kot mi pozimi.
Motijo me določene stvari. Najbolj mi je pa čudno, da moje tašče dopoldan nikoli ni, ko pa dobim obisk ma pa vedno čas prit na kavo in imet otroke - jim jih jemlje iz rok. Ko bi pa slučajno rabla 5 minut je pa nikoli ni doma.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Lelaval, ja to je drugače ja.. Pravim tako, da naprimer če moja mama reče, ja ne daj mu tega za jesti, raje daj špinačo naprimer, mislijo, da mi pametuje.. V tem primeru, ki si ga ti imela, bi pa bilo res drugače ja..

Njegova starša.. Kako naj rečem.. Ne zanimata se zanj.. Tako pač je... Me ne moti, njuna odločitev... Onadva sta na izgubi, ne jaz in ne moj sinko...

Lara, super, ker imaš take starše. Tudi jaz jih imam. Z veseljem jim zaupam Gašperja, niti približno me ne skrbi, kako bo z njim, če ostane pri njih. Škoda, res škoda pa je, da so od nas tako oddaljeni.

Druga pesem pa je možev oče, mame nima več.
Ta živi v isti hiši kot mi, pa ga v letošnjem letu z malim sploh še nisva videla! Sploh ne pride pogledat malega, pa recimo ve, da je zdaj bolehen (mu je mož povedal, kajti z njim ima stike, ker moža nenehno potrebuje zaradi dela). Nikoli mu ga ne morem dati v varstvo, pa to še nekako gre. A boli me, da si ne vzame pol urice časa, da bi bil z njim, kajti mali je ves hepi, če slučajno naletimo nanj.
Kar je pa še bolj boleče, pred drugimi se hvalisa, koliko je on z Gapijem, pa kako se igrata, pa bla bla bla ...
Takrat bi mu pa vrat zavila.

Njegova kvazi partnerica je pa še hujša katastrofa, ampak o tem ne bi zdaj.
Mogoče sem se nekoliko odmaknila od teme, a sem se mogla spihat.


_____________________________

Letos pa bo!

Lara zelo lepo si to napisala. Je pa res, da se stari starši kot starši razlikujemo. Kako bi bil svet lep, če bi se vsi imeli radi.

_____________________________

Ne sanjaj svojih sanj, temveč jih živi!

Se moram zopet strinjat s tabo.

Angel Rebelde - tvoj sinek ima vsaj 1 dedka in 1 babico, če pa je drugima 2 vseeno, pa tudi prav. Kje pa piše, da boš ti celo življenje sama - mogoče pa bosta starša tvojega novega partnerja ful vesela Patrika. Jaz vem, kako je bila ena tastova partnerka cela nora na najine otroke - samo škoda, da sta se razšla. Komaj smo se spoznali, pa je že hotela pazit otroke (je najmlajša bila stara 4 mesece), pa sem ji jih komot pustila.  Tako super smo se vsi razumeli, a kaj čemo, takšno je pač življenje.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Lara,  tudi moja taščica in tast sta super človeka, moji starši itak tudi. Zmeraj sem jim zaupala, čeprav priznam sprva bolj svojim. Zdaj ko je mali večji pa itak že sam pove kam bi raje šel.
Pri hrani, vzgoji in nevzgoji ne kompliciram, ker kakor si ga bodo naredili tako ga bodo imeli. In tako lahko babico naheca da ga obuva in oblači, čeprav zmore to sam. Drugo babico naheca da ga nosi...Pač tako so si ga zrihtali.
Absolutno se pa tudi strinjam z dejstvom, da so otroci moji in da imam rada pomoč ampak za vsaki drek pa tudi ne morem pričakovati njihove pomoči, ker imajo tudi oni svoje življenje, službe in skrbi.

Vse res prav in lepo, vendar ni vedno vse rožnato in je tako, da prijatelje si lahko izbiramo staršev pa ne. Moji so takšni, da me je sram, da si želim včasih, da bi raje bili mrtvi kot živi in zato mi tudi ni všeč, če imajo preveč stikov z mojim otrokom. Meni so naredili dovolj hudega, mojemu otroku pa ga ne bodo, bom namreč še sama naredila preveč napak (saj mislim,d a ni res, da je vse prav kar delam)... Tako pač  je in super, da imaš tak odnos kot ga imaš, ker ga imaš imeti kot izgleda do nekoga, ki ga je vreden

Pa lep dan

_____________________________

Irgendwie, irgendwann, irgendwo...

Timon ti si moj sonček!!!

Lara  . Tudi moja dva otroka sta pogosto pazla tašča in tast, moja mama in moja babica in dedek. In tudi jaz sem mnenja, da so babice in dedeki za to, da razvajajo otroke. Pa če mi ni bilo kaj všeč okoli vzgoje sem se z njimi pogovorila ali pa sem zamižala. Otroka sta imela lepo otroštvo zraven njih. Čez par let bom tudi sama tašča. Me je že zdaj groza kakšno snaho bom dobila in koliko bom sploh lahko imela stikov z vnuki. Postavite se malo v položaj tašč, kako one vse to doživljajo. Moja tašča je super. Vedno sma imele fer odnos. Upam, da bom tudi jaz v takšnem odnosu z mojo snaho.

Joj, ni res veš, niti slučajno jih nisi rodila ne za tvoje, ne za moževe starše, ampak v končni fazi jih nisi rodila niti za sebe! A veš kako pravi ena pesem, sploh se je ne spomnim čisto dobro, vsekakor pa vsebuje tole: Vaši otroci niso vaši otroci, rodili so se po vas, vendar ne za vas. So sinovi in hčere želje po življenju....

Otrok si ne moreš lastiti, niti jih ne moreš jemati, za svojino. Lahko jih jemlješ kot nekaj lepega, kar ti je bilo dano v varstvo, v sposojo za določen čas, lahko si srečen, ker je ravno tebi to dano, nikakor pa si jih ne moreš, ne smeš lastiti. Če si jih ne bi lastil, ne bi čutil ogroženosti, kadar so pri starih starših, ali kadar dobijo neko dozo ljubezni še kje drugje, kot od tebe. Če si jih ne bi lastil, bi bil srečen, ker ga še kdo neskončno ljubi, četudi se ta nekdo ne strinja vedno s tabo, čeravno ta nekdo včasih tebi kontrira, je do tebe neprijazen.....važno je zgolj to, ali daje otroku ljubezen ali ne. če ima kdorkoli otroka rad, si otrok zasluži to ljubezen. Brez vprašanja mislim da nihče ne bi smel biti tolk ego, da kaznuje svojega lastnega otroka z odvzemom doze ljubezni od kogarkoli že, ker ga je strah, da bi ga nekdo drug, ki istega otroka ljubi, zasenčil. Svojenje otroka je zanič, zanič, zanič.

Pri nas imata dva moja otroka eno babico, ki sicer z mano ni bila nikdar prav prijazna, njiju ima pa rada, zato mi na kraj pameti ne pride, da bi jima jo odtegnila ali njej njiju - edino babico. Imata tudi dva dedka, od katerih je en zelo bolan. Tretji otrok ima samo eno zelooo bolno babico in enega precej bolanega dedka. Oba zelo daleč proč. Vse bi dala, da bi bila moja mami še živa. In še to, moja babica se je do moje mami vedla tako, kot od larine mame tašča do njene mame. vendar moja mami ne glede na to, da je bila tašča do nje zmaj, meni ni odtegovala babice. In moja babica je bila do mene res prijazna in fajn. Imela me je zelo zelo rada in jaz njo. Hvala bogu oz. moji mami, da je dopustila, da imava z babico tak odnos, čeprav bi imela lahko primitivno naravo, pa me ne bi spustila blizu. Pa je ni imela. Hvala mami.

Skratka, drage moje, strinjam se z laro.

Drage RR-jevke/ci rada vam bi položilla le to na srce, dovolite svojim otroko da preživljajo čas s svojimi starimi starši, ki jim lahko ponudijo veliko, kar so se v življenju naučili in kar nas še čaka. Stare stari niso za večno in srečni smo tisti, ki imamo spomine na njih, jaz za mojo babico  že 6 let, ostal pa mi je spomin na prečudovite trenutke preživete z njo. To je nekaj posebnega, starši so eno, stari starši pa drugo. Starše imam neizmerno rada in so res super, ampak babica je bila pa babica in pri nas je prav tako, naša malčica je zelo navezana na dedeka - mojega očeta in jaz se zaradi tega zelo srečna (moja mami pravi, da ji posveča veliko več pozornosti kot nama, ampak sedaj je dedek, ima čas, ne dela cele dneve . . . naša mala pa z njim zelo uživa) 

_____________________________

Nikoli ne obupajte! Če vam ne uspe v prvo, bo mogoče v drugo ali pa v tretjo! UPAJTE !

Zelo prav mi je prišlo to tvoje pisanje, LARA , ker včasih jemljem starše same po sebi umevne in imam včasih take pripombe     ...
Drugače pa sem srečna, da ima moj sin dedka in babico, ki ga imata neskončno rada in obratno !

_____________________________

ROŽICA

Pri pomoči staršev bi bila raje tiho. Njegovi starši - mami res zelo lepo skrbi za mojo punčko, ko sem popoldne v službi (no,večinoma jo čuva njen ati, a ker smo v isti hiši ona gre po stopnicah k babiki). Samo včasih se mi zdi, da je preveč skrbna - nisem to vzela za slabo, začela sem drugače gledati na to skrb, da še jaz mogoče boljše in lepše skrbim zanjo. Samo BOJIM SE, DA BO ZAČELA OTROKU govoriti proti meni(ker je ona skoraj več z njo zaradi moje službe), ne vem zakaj tak čuden občutek, bojim se da jo bi rada prisvojila. Strah pač.
Drugače pa moja mami - s katero sva v "skrhanih" odnosih je punčko letos videla gotovo po več kot pol leta, če ne po celem letu. Nisem dovolila, da je ne bi videla. Vem, da ji je hudo, ker ostalih dveh vnukic nič ne vidi ("skrhani" odnosi tudi sestre z mamo). Otroka ji ne bom nikoli odrekla.
Sem se pa spomnila, da mi je z njene strani zelo grdo enkrat rekla kaj vse bo naredila, ko bodo punce odrasle - da naju bo s sestro blatila pred njimi(češ da kakšna pisma sva ji pisale,...). Ja, tudi to se je že zgodilo. Zakaj bodo otroci poslušali o nama?  Saj vem, je off topic, rada bi dodala samo še tole - enkrat mi je govorila, da ji ni problem po otroka(vnukico) v vrtec, nazadnje je pa rekla Sorry tudi jaz imam službo, kako sem se pa jaz znašla v tvojih časih, kam sem pa jaz šla, ko nisem imela kam iti(tukaj sicer še en drug problem)??? Skratka - odnosi so zapletena reč.
Sploh pa odnos starši - stari starši - vnuki.
Moja mala ima po moji strani dva dedka in dve babice (seveda samo enega in eno pravo) in gotovo me bo čez čas spraševala za razlago kdo je kdo. Meni je hudo, da imam tako razbito familijo - oba starša sta se mi še enkrat poročila.  Trenutno ne z enim in ne drugim staršem nimamo ne vem kako urejenih odnosov zaradi njih samih(vsi imajo svoje probleme). Nimam niti enega od svojih staršev kamor se lahko umaknem od svojih problemov in zaenkrat rešim svoj problem(tudi začasno). V prvi familiji je očim tisti, ki ne želi, da bi mi mami pomagala, v drugi familiji ima pa mačeha prevelik vpliv na očeta, da se mi "ne upa" pomagat. Toliko o odnosih.......Sicer sem zasla s teme........
Ampak še tole: bodite srečne da vam mame in tašče lahko kaj pomagajo. Tudi me mamice bomo enkrat tašče. Saj je moja tašča"zmaj" in imava tiho mašo trenutno, samo včasih je bolje biti tiho.

_____________________________

24.4.2004 Nina :-)
24.6.2009 je ati dobil najlepše darilo za RD - Manco :-)