Luč na koncu tunela

Avtor: Dolores Jalovec | 12.6.2021

V obdobju koronavirusa in groznemu delovniku v službi sem že popolnoma obupala nad mislijo, da bi lahko kdaj zanosila. Nisem bila več dobre volje, padla sem v depresijo, dejansko obupala nad življenjem.

Moja zgodba se začne nekako takole. Kljub mladim letom sva s partnerjem dolgo poskušala, da bi dobila otroka. Pa ni in ni šlo.
V obdobju koronavirusa in groznemu delovniku v službi sem že popolnoma obupala nad mislijo, da bi lahko kdaj zanosila. Nisem bila več dobre volje, padla sem v depresijo, dejansko obupala nad življenjem. S partnerjem sva se ves čas prepirala, sem hotela tudi prekiniti z njim, pa sva se na koncu le pobotala.
Naslednji dan pa naredim test in se pokaže plusek. Nisem mogla verjeti in sem klicala prijateljico, da mi je šla še po enega, ki je bil tudi pozitiven. Sedaj smo v drugem mesecu in se nam približuje nuhalna ter kromosomski test.


Vsak uporabnik portala Ringaraja.net lahko za vsako zgodbo glasuje le enkrat. Da bi bil glas veljaven, morate na svojem elektronskem naslovu potrditi vašo istovetnost s klikom na elektronsko sporočilo, ki vam ga bomo poslali. Zahvaljujemo se vam za potrpljenje!

Prosimo, vnesite vaš e-mail naslov.







OSTALE NOSEČNIŠKE ZGODBE
Končno plusek
Mož me je vsakodnevno podpiral in ni obupal, rekel je, da bova šla čez vse prepreke, ker si to želiva.
Moja mala punčka
Ko je moj prvorojenec dopolnil eno leto in kar čez noč ni bil več dojenček, sem začutila, da si oba z možem želiva po...
Zarečenega kruha se največ poje
Najina zgodba se začne tako, da nihče od naju ni želel otrok. Zanj nisem sigurna zakaj, zase pa vem, da jih nisem žel...
Bojevnica po imenu Frejya
Odpeljali so me s posteljo k moji punčki. Na hitro sva se pocrkljali. Kako hudo je bilo gledati te cevke. Ampak vedel...