Čudež

Avtor: Zoja Verdnik Vrenčur | 5.7.2021

Moje življenje je bilo vedno težko, dolga leta sem se borila, da bi postala noseča in končno mamica. Žal mi dolgo ni uspelo. Imela sem 12 splavov in na koncu je bila vedno prisotna velika bolečina.

Moje življenje je bilo vedno težko, dolga leta sem se borila, da bi postala noseča in končno mamica. Žal mi dolgo ni uspelo. Imela sem 12 splavov in na koncu je bila vedno prisotna velika bolečina.
Dokler se leta 2019, 5. junija zgodil čudež in sem zanosila z umetno oploditvijo. Imela sem dvojčke, seveda sem bila ves čas prestrašena, saj sem v 9 tednu vsakič izgubila otroka.
UZ so mi naredili v 10 tednu in žal je eden umrl, ampak ostal je pa še en sonček. Vseh 9 mesecev sem bila v velikem strahu, da se bo kaj zgodilo. Seveda so me velikokrat urgentno pripeljali v UKC, zaradi krvavitve, ampak moja lepotička se ni dala, bila je močna.
V 39. tednu sem rodila s carskim rezom, najlepšo punčko na svetu. Je moje življenje, moja največja sreča.


Vsak uporabnik portala Ringaraja.net lahko za vsako zgodbo glasuje le enkrat. Da bi bil glas veljaven, morate na svojem elektronskem naslovu potrditi vašo istovetnost s klikom na elektronsko sporočilo, ki vam ga bomo poslali. Zahvaljujemo se vam za potrpljenje!

Prosimo, vnesite vaš e-mail naslov.







OSTALE NOSEČNIŠKE ZGODBE
Plusek
Čisto diskretno me sprašuje sodelavka, če je vse v redu, ali se je kaj takega zgodilo, da žarim od sreče. Na hitro ji...
Luč na koncu tunela
V obdobju koronavirusa in groznemu delovniku v službi sem že popolnoma obupala nad mislijo, da bi lahko kdaj zanosila...
V tretje gre rado
Na tem mestu sem se zamislila, kako kruta je usoda. Najprej tri, potem ni ploda. A žal je že moralo biti tako. Drugač...
Najina mala sreča v prvo
Na pregled zaenkrat se čakava in čeprav mi je iz dneva v dan bolj slabo, je absolutno vse vredno, saj že komaj čakava...