RE: Neorganiziranost 11 letnice (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Od šolarčka do šolarja



Sporočilo


patrino -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (16.4.2014 17:28:35)

Ti si pa spet uletela na koncu, zamudila pol bistvene razprave in sedaj užgi s pametovanjem a ne?[sm=smiley36.gif] Vse tiste , ki smo se v bistvu oglasile na poste od učiteljic, smo se v večini zato, ker nekatere tako zelo mučeniško predstavljajo svoj poklic in kako je njihovo poslanstvo gor in dol, ter sem in tja težko in jih nihče pod soncem ne razume. Ker je med nami nekaj "kopitarjev", lahko mirne duše sodimo tudi te " čevlje".
Tista o sosedovi crknjeni kravi je pa čisto mimo.
Tule bi mogoče prav prišla tista:
" Vsi imajo težave, samo moja je seveda največja..."[sm=smiley36.gif]




abc123 -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (16.4.2014 17:44:08)


IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Ti si pa spet uletela na koncu, zamudila pol bistvene razprave in sedaj užgi s pametovanjem Ne pametujem, samo mnenje podajam. a ne?[sm=smiley36.gif] Vse tiste , ki smo se v bistvu oglasile na poste od učiteljic, smo se v večini zato, ker nekatere tako zelo mučeniško predstavljajo svoj poklic in kako je njihovo poslanstvo gor in dol, ter sem in tja težko in jih nihče pod soncem ne razume.To bistvo mi je bilo takoj jasno. Pa saj tako je v vseh poklicih. Vedno je nekje nekdo ,ki ga nihče ne razume. Mene samo živcira, ker se danes že vsi v vse vtikajo, pa vsakemu je veliko hujše in naporno kot sosedu pa.... Ker je med nami nekaj "kopitarjev", lahko mirne duše sodimo tudi te " čevlje". Se strinjam s tabo. Niti ne podiram "mučenic"
Tista o sosedovi crknjeni kravi je pa čisto mimo.
Tule bi mogoče prav prišla tista:
" Vsi imajo težave, samo moja je seveda največja..."[sm=smiley36.gif] Kar je v bistvu isto kot tista s kravo [sm=smiley36.gif]


Pa v bistvu se popolnoma strinjam s tabo, samo take debate (ki so itak že 100-krat obdelane, mi dvignejo pokrov, sploh ker nimajo veze s prvotnim vprašanjem.




patrino -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (16.4.2014 20:07:47)

Pa v bistvu se popolnoma strinjam s tabo, samo take debate (ki so itak že 100-krat obdelane, mi dvignejo pokrov, sploh ker nimajo veze s prvotnim vprašanjem.
Ja no, to je pa , roko na srce, res[sm=smiley4.gif]




RIJA* -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (16.4.2014 23:54:04)


IZVIRNO SPOROČILO: lily32

padrino, tokrat se strinjam s tabo od prve do zadnje besede.[sm=smiley1.gif]

rija, stanislava, ubogi, se mi prav smilita, ker sta sprejeli napačno poklicno odličitev. Če bi postali učiteljici, bi lagodno živeli: pol leta bi bili fraj, drugo polovico pa bi delali po 4 ure in imeli polno plačo, pa vama ne bi bilo treba bentiti čez pedagoški kader. Res škoda, da nista stari še enkrat 18, da bi se lahko tokrat prav odločili. [sm=jezicek.gif]



lily ne moti me vaš delavnik, moti me non stop jamranje, kak ste učitelji bogi, koliko dela imate, kako je svetovna katastrofa, če delate nameso 5 ur dnevno celih 6....evo, to me moti.
da bi bili vsaj z vašim dokončanim faksom toliko pametni, da bi bili lepo tiho in uživali to kar imate.

vsaj jaz bi bila [sm=smiley1.gif]

in tvoj argument, da bi lahko bili vsi učitelji...ja, pa bi potem TI imela tak fajn službo? po moje bi vas takrat konkurenca prisilila, da bi res dvignili riti in naredili še kaj izven teh 5 ur dnevno...

obstajajo pa seveda tudi svetle izjeme....[sm=smiley1.gif] katerim se opravičujem, da drugi mečejo pač slabo luč na njih




ronja -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 0:27:03)

lily, kar je rija hotela povedat, je, da če bi bila ti v normalni službi, bi tisti teden zimskih počitnic delala 40 ur (zato imaš pri 30ih še vedno minus iz tega vidika, ker pač nihče nima toliko dopusta, kolikor je šolskih počitnic, zato imajo starši vedno probleme, kam z otroki medtem, ko morajo v službo, dokler mali niso dovolj stari).

Po moje je spet fora v izrazoslovju: nekdo, ki nikoli ne more nikoli planirat svojega dopusta, ker si zgoraj vzamejo nerazumljivo dolgo časa in vedno objavljajo razpise sredi poletja (da je manj dela, ker je manj prijav, ker so ljudje na dopustih), težko razume, zakaj se pritožuje nad svojim delavnikom nekdo, ki ne dela vsak dan 8 ur in več in točno ve, da bo celo poletje fraj (kar je na večini šol res - roko na srce, vsaj v Lj.: kar sem se s kom pogovarjala in tudi na teh, na katerih sem bila, ko sem vpisovala malo, ni bilo na začetku poletja žive duše, razen čistilk - pa je bil junij...) Se strinjam, da se priprave ne vidijo, vendar je iskreno povedano tudi v drugih poklicih tako, da vsi, ki imajo to srečo, da delajo nekaj, kar jim je všeč, malo gledajo za svoj poklic tudi popoldne/zvečer. Recimo učiteljica v OŠ gre na izlet z družino nekam, kamor bi peljala potem svoje učence - v izvidnico. Zdaj lahko rečeš, da je to priprava, saj v bistvu je, vendar je vseeno njen osebni izlet. V bivši službi vsi na dopustih zbiramo primerke, vsi smo hodili na izlete v izvidnico za terenska mesta, itd... Lubi nosi s seboj en kup opreme, itd... TO je normalno, če imaš svoje delo rad, to ne pomeni, da se ti ta čas šteje v ure v službi, pa vsi to delamo, čeprav se nikomur ne. In to hoče rija povedat - da delamo to tudi ostali, tudi ostali se izobražujemo zvečer/ponoči, itd... Pač vsak se trudi, kakor se ve in zna, če mu je delo všeč.
Je pa res, da je praktično nemogoče odpusti učitelja, ki se ne trudi, medtem ko v gospodarstvu to precej lažje narediš.

Torej, ko se naslednjič pogovarjaš s kako rijo, reci rajši tako: "Lahko bi na izi prošla in res delala veliko manj kot 8 ur na dan povprečno, če mi ne bi bilo delo tako všeč, tako pa delam zato, ker imam rada svoj poklic, rada se pripravljam dobro, za vsak razred, za vsako leto drugače, ker so otroci drugačni, itd..." Pa bojo komentarji verjetno čisto drugačni:).
Moje mnenje je, da ima vsak poklic svoje + in -. Veliko ljudi ne dela 8 ur na dan, pa dobro delajo svoje delo in če vse laufa, zakaj bi jim karkoli težila? Samo naj dobro naredijo svoje delo. Ja, mi smo se fočkali, lubi se fočka, ampak to ne pomeni, da morajo vsi delati tako, kar se mene tiče, je to brezveze, ker je lahko veliko večja razlika v tem, kako na polno delaš, ko delaš. Ampak to je težje merit in so si pač to zmislili. Ur mi ni nikoli manjkalo, vsak mesec sem jih darovala, ker pri nas nadure niso plačane in ker so se zbrisale.




RIJA* -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 9:30:24)

[sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif] ronja, ti tak fajn prevedeš besede [sm=smiley36.gif]

pa saj kot si sama rekla, mene ne moti če nekdo dela 5 ur, če v njih naredi to, kar mora in to dobro.

res pa me razkuri način teh učiteljskih jamračev, ko razlagajo, kak rintajo. se strinjam, da je vsako leto težje delati z razvajeno otročjadjo in še bolj razvajenimi starši...ampak tudi drugje ni samo med in mleko.





oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 9:33:51)

IZVIRNO SPOROČILO: krfjolca


IZVIRNO SPOROČILO: patrino


Cvetačka , tako kot Lily, tudi ti potenciraš in pretiravaš do neke nerealne mere. Kje, sem napisala že v prejšnjem postu. Ne se tako smiliti sama sebi, ker še zdaleč nisi sama za vse. Ja verjamem, da je kar dosti dela z DSP- jevci, vendar , kot sem že rekla, ni vse na tvojih plečih. Ti si v bistvu zato tam. To je tvoj pedagoški poklic- v dobrem in slabem. In ne krivi sistema, ker ti ne rine v nos dodatna izobraževanja in ne plačuje dragih seminarjev v Portorožu in še kje. Dodatno se lahko vsak sam tudi izobražuje, seveda, če ima le voljo. V bistvu tu ni odvisno le od tvoje volje- to je tvoja dolžnost ki jo imaš kot pedagoški delavec. Ne moreš delati 40 let z istim nivojem znanja, ki si ga prinesla s faksa. Čista logika. Nihče ne more. In končno- če se nek neizobražen starš z muko prebija skozi strokovno literaturo in vse mogoče znanstvene raziskave, da bi malo bolje razumel težave svojega otroka in hkrati pomagal njemu, sebi in končno tudi tebi, potem je tudi tvoja osebna, moralna in končno službena dolžnost, da se izobražuješ in ne stagniraš.



Niti malo se ne smilim sama sebi [sm=smiley36.gif].
Res je fenomen, kakšni poznavalci učiteljskega poklica ste ljudje. In vsakič, ko se pljuva po nas, nam očita ugoden delavnik in počitnice, in še kaj drugega - pa se potem kak učitelj oglasi in pojasni, da se tudi pri nas ne cedi le med in mleko, morda celo navede, koliko dela, ki ga ljudje ne vidijo, dejansko ima - pa hop po njem z očitkom, da jamra in se smili samemu sebi.

Napisala sem le nekaj primerov prilagoditev, kot odgovor na vprašanje, ki ga je postavila oka.

Hvala, ker si mi pojasnil/a glede izobraževanja, tega res nisem vedela prej. Sem mislila, da bom lahko 30 let delala po istih pripravah, vlekla plačo in hodila ob 12h domov. Jejhata, sem se uštela ... Še dobro, da obstajajo takšni forumi, da nas lahko drugi podučijo o našem poslanstvu [sm=hudicek1.gif]


In PS: Obožujem svoje delo in ga ne bi menjala za nič na svetu. Kdaj pa kdaj ga zagreni kak pogovor s starši, kakšna novica s strani ministrstva, pa morda kakšen takle stereotip s strani nepedagoškega sveta, ampak lej - greš v razred, se malo posmejiš z otroki, se spet spomniš, zakaj si pravzaprav učitelj - zaradi njih, in ne staršev, ministrstev in forumskih mnenj, in svet gre dalje. [sm=bravo.gif]


Kaj če bi se povrnili k prvotnemu namenu te teme: OTROK IN DISLEKSIJA. Nihče, vključno z vami učiteljicami (katerih poslanstvo cenim a ne poveličujem) ni napisal enega stavka o otrocih (no prva stran je še berljiva). NIhče ne napiše, kaj morajo otroci s specifičnimi učnimi težavami dati skozi. OTROCI! Ne starši, ne učitelji. Kajti roko na srce, naloga nas odraslih je, da otroke usmerjamo, jim pomagamo. Prvi zato, ker smo jih spravili na svet, drugi zato, ker ste se sami odločili za ta poklic. In drugačen tisk, zelen list namesto belega, ponoviti kak stavek dvakrat... Je to res tako težko, tako zamudno, moteče?

Pa da ne bi spet skrenila. Otroci... Kaj vse mora prestati otrok, ki ima učne težave? Začne se z drugačnostjo. Preden se pride do neke diagnoze je otrok pred zidom, ki ga ne zmore preplezati. To vidijo sošolci, to vidi učiteljica in starši. Pa smo tam: sošolci znajo biti hudimano kruti, učiteljica trdi, da je otrok len, nezainteresiran. Doma se uči, dela dodatne naloge, ki ne zaležejo, ker so seveda neprimerne oz. izvajane na neprimeren način, starši se jezimo, silimo otroka, da dela še več. In vse je zaman, saj otroku to nekaj preprečuje, da bi na "naš" način dosegal zahtevane rezultate. Kako se počuti tak otrok pri sedmih, osmih letih? Bedno, nesposobno, prestrašeno... skratka okoli šole ga navdajajo samo negativna čustva.

Potem se končno pride do diagnoze. Odnos učitelja se spremeni (ali pa tudi ne), sošolci na nek način razumejo, da je sošolec rahlo drugačen in se ga usmilijo do te mere, da ga ne zbadajo več. Starši in učitelji končno dobimo smernice kako delati, katere vaje izboljšujejo grafomotoriko, branje, računanje.
In otrok dislektik? Ta ima še vedno goro dela. Drage učiteljice, ko greste ve domov in delate to kar pač v svojem prostem času delate, mora otrok dislektik narediti tisto, kar mu ni uspelo narediti v šoli, narediti domačo nalogo, narediti dodatne vaje, vaditi branje, ponoviti tekočo snov... In glede na to, da starši ne pridemo domov pred četrto uro popoldan (naša pomoč pa je tu nujna), da je snov iz razreda v razred bolj obsežna in zahtevnejša upam drage učiteljice, da razumete, da vaši učenci s PP sami opravijo večino dela.
Upam, da razumete, da se otrokovo delo ne konča s šolskim zvoncem in narejeno domačo nalogo.
Upam, da razumete, da so ti otroci pod pritiskom, ko je na preizkušnji njihovo znanje, da imajo veliko željo po znanju, željo po dokazovanju. Upam, da se zavedate, koliko takemu otroku (pa ne samo otroku z disleksijo, vsem otrokom) pomeni pohvala.
Ali ni lep občutek, ko prilagodiš pisavo, namesto belega lista v tiskalnik daš zelenega in vidiš, da vse to prinaša neke rezultate? Je to res tako naporno, da mora biti predmet stokanja? Ali vam doseženi rezultati ne odtehtajo tega dodatnega dela? Mislim, da vam ga. Upam pa tudi, da vam je jasno (tako kot je jasno meni pri moji starševski vlogi) kakšen vpliv imate na otroke. Da lahko z enim stavkom otroku neznansko pomagate ali pa ga sesujete.

Niti enega stavka s strani učiteljic nisem prebrala kako pomagati takemu otroku. Nobena ni zapisala kako naj starši doma še bolj pomagamo (v končni fazi se šteje, da imate ve bogato pedagoško znanje). Nobena ni dala enega samega predloga. Škoda. Ta debata bi lahko pomagala vsem. Polna je nekega teoretiziranja, zagovarjanja lastnih stališč, dokazovanja lastne vrednosti. Nobena pa ni za trenutek pomislila na otroke. Samo to koliko časa porabite za popravljanje testov, urejanje šolskega glasila, prilagajanje pisave, užaljeni izlivi...

Sistem, ki vam je tako grozen... Sistem na srečo pomaga otrokom. Usmerjen je k temu, da tudi otroci z disleksijo obiskujejo osnovno šolo s svojimi vrstniki. In dokler je sistem naravnan tako, da otrokom pomaga je to dober sistem. Verjamem, da se vam sistem ne zdi pravičen oz. vam nalaga dodatno delo. Samo prosim nikar s takimi, da ne veste nič, da nimate nobenega izobraževanja. Če ne drugega imate na šolo sodelavko oz. sodelavca, ki ima naziv SPECIALNI PEDAGOG. Dva koraka stran je od vas in informacij, ki jih potrebujete. Imate knjige, obstajajo društva, ki prirejajo delavnice (tudi take, ki ne stanejo nič).

Se pa strinjam, da je bedarija in bedastoča od sistema, da ni za vas organiziranega seminarja na to temo. Ni mi jasno, če so lahko na šoli organizirana predavanja o vzgoji najstnikov, o razvajenosti, prehrani..., ki so namenjena tako staršem kot učiteljem, da ne morejo organizirati enega seminarja o specifičnih učnih težavah. Resnično pa me zanima kako bi bil ta seminar sploh obiskan.

V vsej tej kolobiciji niste v prvi vrsti pomembne ve, učiteljice, še manj je pomemben vaš delavnik (meni je popolnoma vseeno ali delate 4 ure, 8 ur ali 12 ur). Same ste se odločile za ta poklic, ki ima tako kot vsi poklici dobre in slabe strani. Otrok pa se ni sam odločil, da bo imel posebne potrebe.

p.s. podpis pod vse poste od Patrino in Skuštrane... Da bi se le komu usedli v možgane.




RIJA* -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 9:37:13)


IZVIRNO SPOROČILO: oka



Niti enega stavka s strani učiteljic nisem prebrala kako pomagati takemu otroku. Nobena ni zapisala kako naj starši doma še bolj pomagamo (v končni fazi se šteje, da imate ve bogato pedagoško znanje). Nobena ni dala enega samega predloga. Škoda. Ta debata bi lahko pomagala vsem. Polna je nekega teoretiziranja, zagovarjanja lastnih stališč, dokazovanja lastne vrednosti. Nobena pa ni za trenutek pomislila na otroke. Samo to koliko časa porabite za popravljanje testov, urejanje šolskega glasila, prilagajanje pisave, užaljeni izlivi...



sori, bom malo nesramna: kdo bi se pa ukvarjal s tem, če pa nadure niso plačane?





oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 9:52:12)


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*


IZVIRNO SPOROČILO: oka



Niti enega stavka s strani učiteljic nisem prebrala kako pomagati takemu otroku. Nobena ni zapisala kako naj starši doma še bolj pomagamo (v končni fazi se šteje, da imate ve bogato pedagoško znanje). Nobena ni dala enega samega predloga. Škoda. Ta debata bi lahko pomagala vsem. Polna je nekega teoretiziranja, zagovarjanja lastnih stališč, dokazovanja lastne vrednosti. Nobena pa ni za trenutek pomislila na otroke. Samo to koliko časa porabite za popravljanje testov, urejanje šolskega glasila, prilagajanje pisave, užaljeni izlivi...



sori, bom malo nesramna: kdo bi se pa ukvarjal s tem, če pa nadure niso plačane?




Hmmm... Mislim, da tu ni problem v tem (cinizem vem [sm=smiley1.gif]). Problem je v odnosu do te tematike in pa v predstavi kaj učitelj je in kaj dejansko bi učitelj moral biti. Krešeta se dva svetova: starševski in učiteljski. In to je hecno, saj so tudi učitelji starši.




RIJA* -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 9:58:06)

oka, slučajno v svoji bližini spremljam podoben primer: vse je težko, težko je prilagoditi (zahteva čisto minimalen trud) teste....žalostno skratka...[sm=smiley13.gif]




oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 10:24:40)


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*

oka, slučajno v svoji bližini spremljam podoben primer: vse je težko, težko je prilagoditi (zahteva čisto minimalen trud) teste....žalostno skratka...[sm=smiley13.gif]



Ja saj... Ampak treba je vztrajati.




RIJA* -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 10:35:14)


IZVIRNO SPOROČILO: oka


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*

oka, slučajno v svoji bližini spremljam podoben primer: vse je težko, težko je prilagoditi (zahteva čisto minimalen trud) teste....žalostno skratka...[sm=smiley13.gif]



Ja saj... Ampak treba je vztrajati.


ja, saj tu je mamica iz foha in vztraja....




peregrina -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 10:49:11)


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*


IZVIRNO SPOROČILO: oka



Niti enega stavka s strani učiteljic nisem prebrala kako pomagati takemu otroku. Nobena ni zapisala kako naj starši doma še bolj pomagamo (v končni fazi se šteje, da imate ve bogato pedagoško znanje). Nobena ni dala enega samega predloga. Škoda. Ta debata bi lahko pomagala vsem. Polna je nekega teoretiziranja, zagovarjanja lastnih stališč, dokazovanja lastne vrednosti. Nobena pa ni za trenutek pomislila na otroke. Samo to koliko časa porabite za popravljanje testov, urejanje šolskega glasila, prilagajanje pisave, užaljeni izlivi...



sori, bom malo nesramna: kdo bi se pa ukvarjal s tem, če pa nadure niso plačane?




Sem hotela nekaj dodati, pa vidim, da itak nima smisla.




RIJA* -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 10:52:35)


IZVIRNO SPOROČILO: peregrina



Sem hotela nekaj dodati, pa vidim, da itak nima smisla.



vzami si, koliko ti gre [sm=smiley1.gif]

saj čez trgovke tudi vsi ****kajo, pa jaz zase vem, da sem prijazna in me to ne prizadene [sm=smiley1.gif]




peregrina -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 10:58:47)


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*


IZVIRNO SPOROČILO: peregrina



Sem hotela nekaj dodati, pa vidim, da itak nima smisla.



vzami si, koliko ti gre [sm=smiley1.gif]

saj čez trgovke tudi vsi ****kajo, pa jaz zase vem, da sem prijazna in me to ne prizadene [sm=smiley1.gif]


Ne vem, kaj na bi si po tvoje vzela. Sem res profesorica po izobrazbi, a ne delam (več) v tem poklicu. Se mi zdi pa vseeno brezveze pogovarjati se z nekom, ki mu je v največje veselje sejati cinizem okoli sebe, in ki ne vidi dlje od svojega nosu.




RIJA* -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 11:16:30)

ja, pelegrina, boš že vedela [sm=smiley1.gif] saj si profesorica [sm=smiley2.gif]




krfjolca -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 12:48:32)


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*


IZVIRNO SPOROČILO: oka



Niti enega stavka s strani učiteljic nisem prebrala kako pomagati takemu otroku. Nobena ni zapisala kako naj starši doma še bolj pomagamo (v končni fazi se šteje, da imate ve bogato pedagoško znanje). Nobena ni dala enega samega predloga. Škoda. Ta debata bi lahko pomagala vsem. Polna je nekega teoretiziranja, zagovarjanja lastnih stališč, dokazovanja lastne vrednosti. Nobena pa ni za trenutek pomislila na otroke. Samo to koliko časa porabite za popravljanje testov, urejanje šolskega glasila, prilagajanje pisave, užaljeni izlivi...



sori, bom malo nesramna: kdo bi se pa ukvarjal s tem, če pa nadure niso plačane?




Rija, z veseljem bi pomagale, vendar, kot napisano že prej, o tem vemo premalo. Niso nas naučili na faksu, ne na izobraževanjih, ne na šolah. Imamo pedagško znanje,
res je, nimamo pa specialno pedagoškega, defektološkega, psihološkega znanja. Razen kolikor ga lahko dobimo samoiniciativno, z branjem, udeležbo na
seminarjih (samplačniških) itd. Seveda v prostem času - jaz nimam nič proti, za druge pa ne vem in me ne briga.
Moraš pa vedeti, da disleksija ni edina posebna potreba, o kateri pričakujete od nas znanje. V razredih so še (se nerada ponavljam, a vendarle) otroci z avtizmom,
aspergerjem, različnimi motnjami pozornosti, učenci tujci itd. In ker je treba zraven zadostiti še potrebam "normalnih", pvrh vsega pa še "nadarjenim", ki tudi
pričakujejo posebno obravnavo, je stvar pač majčkeno zahtevnejša. Aja, mimogrede, včasih je treba kakšno minuto pzrnosti nameniti tudi kaki snovi iz učnega načrta,
ne samo posebnstim v razredu.

(se pravičujem, tipka o se mi zatika).




RIJA* -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 12:53:34)

krfjolca, ne vem zakaj se ti bereš drugače, kot tiste, ki sem jim odgovarjala?

mislim v pozitivnem smislu...




ronja -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 13:49:40)

Oka, oprosti, ker smo temo speljale drugam, o prvotni tematiki nimam pojma, zato sem odgovarjala samo na offtopic. Tule je nekaj idej, kako pomagat dislektikom, mogoče kakšne še ne poznaš oz. pride komu prav... In tu jih je še več.




lily32 -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 14:27:24)

oka, oprosti, me je prav sram, da sem ena od tistih, ki je speljala temo drugam. Ne nem, če poznaš društvo BRAVO Upam, da boš tu lahko prebrala in našla še kakšen pameten nasvet. Odkrito povedano sem tudi sama še precej bosa na tem področju in sem se ravno začela poglabljati v te zadve, ker do sedaj nisem imela stikov z dislektiki, a pri enem učencu, ki sicer nima odločbe, opažam težave.




krfjolca -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (17.4.2014 21:11:51)


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*

krfjolca, ne vem zakaj se ti bereš drugače, kot tiste, ki sem jim odgovarjala?

mislim v pozitivnem smislu...



Pardon, sem se zakvačkala s citiranjem, odgovarjala sem seveda oki. [sm=smiley1.gif]




oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 7:14:08)


IZVIRNO SPOROČILO: krfjolca


IZVIRNO SPOROČILO: RIJA*


IZVIRNO SPOROČILO: oka



Niti enega stavka s strani učiteljic nisem prebrala kako pomagati takemu otroku. Nobena ni zapisala kako naj starši doma še bolj pomagamo (v končni fazi se šteje, da imate ve bogato pedagoško znanje). Nobena ni dala enega samega predloga. Škoda. Ta debata bi lahko pomagala vsem. Polna je nekega teoretiziranja, zagovarjanja lastnih stališč, dokazovanja lastne vrednosti. Nobena pa ni za trenutek pomislila na otroke. Samo to koliko časa porabite za popravljanje testov, urejanje šolskega glasila, prilagajanje pisave, užaljeni izlivi...



sori, bom malo nesramna: kdo bi se pa ukvarjal s tem, če pa nadure niso plačane?




Rija, z veseljem bi pomagale, vendar, kot napisano že prej, o tem vemo premalo. Niso nas naučili na faksu, ne na izobraževanjih, ne na šolah. Imamo pedagško znanje,
res je, nimamo pa specialno pedagoškega, defektološkega, psihološkega znanja. Razen kolikor ga lahko dobimo samoiniciativno, z branjem, udeležbo na
seminarjih (samplačniških) itd. Seveda v prostem času - jaz nimam nič proti, za druge pa ne vem in me ne briga.
Moraš pa vedeti, da disleksija ni edina posebna potreba, o kateri pričakujete od nas znanje. V razredih so še (se nerada ponavljam, a vendarle) otroci z avtizmom,
aspergerjem, različnimi motnjami pozornosti, učenci tujci itd. In ker je treba zraven zadostiti še potrebam "normalnih", pvrh vsega pa še "nadarjenim", ki tudi
pričakujejo posebno obravnavo, je stvar pač majčkeno zahtevnejša. Aja, mimogrede, včasih je treba kakšno minuto pzrnosti nameniti tudi kaki snovi iz učnega načrta,
ne samo posebnstim v razredu.

(se pravičujem, tipka o se mi zatika).



Aja mimogrede, niti slučajno nisem pisala o tem, da bi bilo treba vse ure posvetiti enemu otroku in ne učni snovi, niti ni bilo to moje pričakovanje. Moje razvlečeno pisanje je imelo en sam namen: da pomisliš kako je otroku, ki se srečuje s tem. Ne tebi kot učiteljici, ne meni kot staršu. Otroku. Ko berem tvoje poste dobim občutek da je imeti otroka s PP (tu je govora o disleksiji, ker se prvotni post nanaša na disleksijo) v razredu eno samo garanje zate. Ko pa govorim z našo učiteljico tega občutka nimam. Prišla sem celo tako daleč, da sem se ji opravičila zaradi njenega dodatnega dela. In njena reakcija je bila tako topla in pomirjujoča, da sem se celo jaz počutila varno. In ona mi je dala vedeti, da večino dela opravita naša specialna pedagoginja in moja Madam. Madam ima ogromno srečo, da ima tako zlato učiteljico in tudi njena zasluga je (čeprav ona tega ne priznava), da hči šolo končno ne dojema več kot kaznilnico in mučilnico.




oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 7:39:12)


IZVIRNO SPOROČILO: lily32

oka, oprosti, me je prav sram, da sem ena od tistih, ki je speljala temo drugam. Ne nem, če poznaš društvo BRAVO Upam, da boš tu lahko prebrala in našla še kakšen pameten nasvet. Odkrito povedano sem tudi sama še precej bosa na tem področju in sem se ravno začela poglabljati v te zadve, ker do sedaj nisem imela stikov z dislektiki, a pri enem učencu, ki sicer nima odločbe, opažam težave.


Ne rabiš se opravičevati, niti se sramovati [sm=smiley1.gif]. To je pač forum in večina tem vedno skrene v razna obračunavanja.

Jaz imam to srečo, da imam teto, ki je domača na tem področju in veliko pomoči sem dobila pri njej. Imam dva otroka in oba imata disleksijo. Ima jo tudi mož. In kolikor so mi zdaj povedali v Svetovalnem centru na Gotski je dedna ravno po očetu. Možnost, da jo bo dobil moški potomec je 50%, ženski potomec pa ima 30% možnosti. Pri nas so se karte tako hecno premešale, da ima sin lažjo obliko disleksije, je hitro razvil kompenzacijske metode in edino kar pri njem še šepa sta branje in grafomotorika. Ostalo je skompenziral tako dobro, da mu matematika, fizika in kemija ne predstavljata nobene težave in dobesedno raztura. Če bi ga opazovala, ne bi nikoli rekla, da je karkoli neobičajno

Hči pa ima hudo obliko disleksije, skupaj z motnjo koncentracije. Pa je ravno tako bistra kot sin, iznajdljiva še bolj. Ampak njej se že na daleč vidi da ima tisto nekaj, ki ji ne pusti, da bi bila po nekih standardih. Ne samo v šoli, tudi doma. Če bi opazovala njo bi videla enega nemirnega, raztresenega otroka, ki leta okoli kot čebela iz cveta na cvet. In zanikanje težav s strani učiteljice v drugem in tretjem razredu je pri njej pustilo posledice (ampak to je že druga tema).

In če imam jaz doma dva tako različna primerka enake diagnoze, verjamem, da je v enem razredu takih lahko še več. Ampak jaz kot starš in ne kot pedagog sem se ravno tako morala usesti za računalnik, pogledati kaj in kako, se prilagoditi obema. Predvsem pa sem poslušala specialno pedagoginjo, ki je hči testirala na vse možne načine, da je prišla do pravilnih vaj. Sodelovanje je tu ključnega pomena, predvsem pa posluh.


Zato, ko vidiš, da pri enem otroku ne štima vse tako kot bi po tvojem moralo, se ne boj. Ni to tak bav bav, niti ne boš imela celo goro dela zaradi tega. Stopi do specialne pedagoginje. In ko je enkrat diagnoza postavljena je tudi učitelju lažje, saj točno ve kaj in kako, če le posluša specialnega pedagoga, prebere smernice, ki so predlagane in se mogoče tudi zave, da ni njegov neuspeh, če enemu otroku podana snov nikakor ne zleze v možgane. Če bi naša bivša učiteljica poslušala svojo sodelavko, bi bilo tako njej kot mali Madam prihranjeno marsikaj. V prvi vrsti pa je tu razumevanje in sočutje do otroka. To pa je tako osnovna stvar, ki po mojem mnenju ne zahteva dodatnega napora.





oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 8:58:10)


IZVIRNO SPOROČILO: ronja

Oka, oprosti, ker smo temo speljale drugam, o prvotni tematiki nimam pojma, zato sem odgovarjala samo na offtopic. Tule je nekaj idej, kako pomagat dislektikom, mogoče kakšne še ne poznaš oz. pride komu prav... In tu jih je še več.


Hvala za linke ampak mi jih ne vem zakaj ne odpre. Kako se imenuje ta stran? Ker imam občutek, da bi bilo res super za vse, če bi se tole dalo prebrati.






lily32 -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 9:05:16)

oka, če imaš toliko osebnih izkušenj bi te prosila za odgovor na eno vprašanje: ali pri kakšnem od svojih otrok opažaš, da so težave ob določenih dnevih bolj izrazite? Pri tem fantu namreč opažam, da ob določenih dnevih grozno meša črki B in D, včasih pa so njegova besedila skoraj brez napak. Omenjeni fant je hud bralec, a pravi mi, da mu ne ostane veliko v glavi po prebrani knjigi, da včasih ne ve izluščit glavnih dogodkov. Meniš, da je tudi to lahko posledica disleksije.

Hvala za izkušnje in nasvete. Bom poskusila sprožit stvar naprej.




Stran: <<   < Prejšnja stran  3 4 [5] 6 7   Naslednja stran >   >>