RE: Neorganiziranost 11 letnice (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Od šolarčka do šolarja



Sporočilo


oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 9:57:04)

IZVIRNO SPOROČILO: lily32

oka, če imaš toliko osebnih izkušenj bi te prosila za odgovor na eno vprašanje: ali pri kakšnem od svojih otrok opažaš, da so težave ob določenih dnevih bolj izrazite? Pri tem fantu namreč opažam, da ob določenih dnevih grozno meša črki B in D, včasih pa so njegova besedila skoraj brez napak. Omenjeni fant je hud bralec, a pravi mi, da mu ne ostane veliko v glavi po prebrani knjigi, da včasih ne ve izluščit glavnih dogodkov. Meniš, da je tudi to lahko posledica disleksije.

Hvala za izkušnje in nasvete. Bom poskusila sprožit stvar naprej.


To sem jaz opazila pri Madam. Čisti primer so bile računske naloge v delovnem zvezku. Sploh tiste, ki so bile stisnjene čisto na dnu strani in je bil en del zapisan na levi strani, drug del pa na desni. Levo stran je rešila hitro, brez napak, ko pa se je preselila na drugo stran je bilo konec, tema, megla... Pa so bile vse naloge po istem kopitu.
Ja otroci imajo svoje dneve. Koncentracija niha, odvisno je tudi od utrujenosti, količine in pa definitivno tudi od tega koliko jih neka tema potegne.

Branje je enako. Bere in bere, veliko ugiba in ker ima toliko dela s tem, da ugiba in poskuša spraviti črke v celoto pozabi kaj je sploh smisel stavka. Meni je specialna pedagoginja razložila, da je tu problem v tem, da hči nima sposobnosti besede razdeliti po zlogih. Ona vidi vse kot celoto. Celo to ima svoj naziv: holistik. Njej črke dobesedno skačejo okoli in ko jih v svoji glavi lovi nastane zmeda. To rešujeva tako, da ko hodiva s koraki deliva zloge, enako se poskušava učiti poštevanko (tu ima svojo metodo da si zapomni prve tri ali zadnja dva rezultata in potem prišteva in odšteva) , tako sva se učili mesece v letu, pesmice. KO se vozimo v avtu beremo napise na krajevnih tablah. Branje poskušava izboljšati tudi tako, da bere v rahlo pojočem ritmu.

Ko so imeli pri predmetu NIT vodovod in elektriko sva šli ven, poiskali daljnovod, mu sledili do doma in potem po hiši vse do likalnika... Družbo se učiva tako, da veliko delava na primerih in skoraj nič na pamet. Veliko se je naučila preko opazovanja in primerov, učenje na pamet pa je zanjo en velik NE. Predvsem pa se ta dva predmeta poskušava učiti sproti.

Pisanje logičnih stavkov oz. neke zgodbe... Madam ima v glavi zasnovo, ve kaj hoče povedati. Ampak tega je toliko, da v glavi nastane taka zmešana štrena volne in rabi čas, da jo razvozla. Tu ne pomaga nič drugega kot dodaten čas in kolikor je možno oz. dopustno sugestija. In pa ko piše, ji je pri vseh predmetih, razen pri slovenščini (pa še to samo pri spisih) dovoljeno, da piše z malimi tiskanimi črkami.

Pri matematiki zna računati čisto vse in to na prste. Ne vem kako ji uspe pravilno izračunati npr 217-125. Prsti ji šibajo kot nori in rezultat je vedno pravi. Ko pa more zadevo narediti pisno (sploh zdaj ko imajo pisno deljenje) pa se ustavi, ker nikakor ne zmore tega zapisati razčlenjeno. Tu imamo srečo, da učiteljica pravi, da njo čisto nič ne briga kako pride do tega rezultata, njej je pomembno samo, da do rezultata pride. Ji pa včasih uspe izračunati ravno kontra: npr. pri 350+150 bo kot rezultat napisala 200, namesto 500. Izračun je na nek način pravilen, le operacija je čisto falena[sm=smiley36.gif].


Jaz ne vem ali je tvoj učenec dislektik in si tega niti ne bi upala trditi. Ti pa polagam na srce, da ko vidiš, da ga tvoja navodila begajo oz. je prenehal slediti, mu daš vedeti, da se boš vrnila do njega in mu boš še enkrat razložila tisto kar mu ni čisto jasno. Da mu pustiš, da do rešitve pride na "svoj" način. Nikakor pa ne smeš spustiti meril in ga ujčkati. V prvi vrsti pa svoja opažanja posreduj specialni pedagoginji in pa staršem.

Finta vsega tega je, da si ti otroci znajo sami pomagati bolj kot mi sami mislimo, da si lahko. Edino kar jih lahko zaustavi je nerazumevanje, zmerjanje z lenuhi, zatiranje njihovih lastnih metod, ker se ne ujemajo s predpisanimi.

O tem bi lahko pisala in pisala. Mogoče se bere, da imamo doma eno samo garanje in stres pa temu ni tako. Z zamenjavo učiteljice in njenim pristopom je prišla volja do učenja, z dobrimi rezultati je prišlo veselje. In roko na srce ene trojke sem včasih ravno tako vesela kot petice. Tudi starši moramo dojeti, da ni vse samo v dobrih ocenah in da ni najbolj pomembno, da je naš otrok najboljši v razedu.




liliana -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 12:09:18)


IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Dragica ne flancaj ga prosim. Ne da se mi več, vendar mi gre na nekaj, ko hočeš iz vseh narediti neumne in neuke. Ni se ti treba zagovarjati, ker je to tvoja služba, vendar ti naravnost povem, da vem da pretiravaš, ker preprosto iz lastnih izkušenj vem, kako se v šoli dela. Kot prvo vsi vemo, da pedagoška ura ne traja 60 min, temveč 45 ( in če deliš tvojih 22 padagoških ur s 5, se vidi, da na dan delaš v rednem pouku le dobre 4 pedagoških ure oz. od 7.30 do 11.00 ali največ do 11.50, ) In da vsak dan ne garaš od 7.30 do 14.00 je logično, ker po 4. uri nimaš vsak dan govorilne, nimaš vsak dan razredne, zagotovo nimaš vsak dan učencev, ki morajo pri tebi pisati teste, ker ni učiteljev DSP , nimaš vsak dan interesne dejavnosti in tudi za pripravo ne rabiš vsak dan v šoli bimbati 2 uri in čez.



Daj patrino....deluješ kot zakompleksana vzgojiteljica, ki ji ni bilo dano biti učiteljica......[sm=jezicek.gif]

Drugače pa pretiravate in se predstavljate kot žrtve sistema vse......tako matere otrok z motnjami kot učiteljice......

Obstajajo otroci z montnjami (in seveda odločbami)....ja.....in take morajo učiteljice pač sprejeti sprejeti (in ne postavljati svoje diagnoze, ker učitelj ni tisti, ki diagnosticira motnja, vsaj po mojem mnenju).....starš pa mora pač sprejeti, da ima njegov otrok določeno motnjo......in če je pač otrok z določeno motnjo ga ne boš silil v gimnazijo (poznam tak primer in otrok grozno trpi) po vsej sili in pričakoval od učiteljev, da bodo storili vse, da bo šel tvoj otrok z motnjo v gimnazijo, ker komot lahko konča kakšno drugo, poklicno srednjo šolo, za katero se ne zahtevajo super druper odlične ocene in je taka srednja šola bolj "prirejena" otrokovi motnji.......

Ker to, da ima otrok določeno motnjo (in odločbo) še ne pomeni, da mora v šoli biti tak otrok povsod enak (dobivati petice na vseh področjih) tistim, ki nimajo monje....po drugi strani pa se nujno mora v pristopu razlikovati od otrok, ki motnje (in odločbe) nimajo......istočasno bi starši tudi radi dve stvari naenkrat.....enakost in razlikovanje.....to pa ne gre......




RIJA* -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 12:47:18)


IZVIRNO SPOROČILO: liliana


ga ne boš silil v gimnazijo (poznam tak primer in otrok grozno trpi)


nekak se mi zdi, da mislive istega [sm=smiley13.gif]




liliana -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 13:31:14)

Mogoče.....l




patrino -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 15:25:28)


IZVIRNO SPOROČILO: liliana


IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Dragica ne flancaj ga prosim. Ne da se mi več, vendar mi gre na nekaj, ko hočeš iz vseh narediti neumne in neuke. Ni se ti treba zagovarjati, ker je to tvoja služba, vendar ti naravnost povem, da vem da pretiravaš, ker preprosto iz lastnih izkušenj vem, kako se v šoli dela. Kot prvo vsi vemo, da pedagoška ura ne traja 60 min, temveč 45 ( in če deliš tvojih 22 padagoških ur s 5, se vidi, da na dan delaš v rednem pouku le dobre 4 pedagoških ure oz. od 7.30 do 11.00 ali največ do 11.50, ) In da vsak dan ne garaš od 7.30 do 14.00 je logično, ker po 4. uri nimaš vsak dan govorilne, nimaš vsak dan razredne, zagotovo nimaš vsak dan učencev, ki morajo pri tebi pisati teste, ker ni učiteljev DSP , nimaš vsak dan interesne dejavnosti in tudi za pripravo ne rabiš vsak dan v šoli bimbati 2 uri in čez.



Daj patrino....deluješ kot zakompleksana vzgojiteljica, ki ji ni bilo dano biti učiteljica......[sm=jezicek.gif]

Drugače pa pretiravate in se predstavljate kot žrtve sistema vse......tako matere otrok z motnjami kot učiteljice......

Obstajajo otroci z montnjami (in seveda odločbami)....ja.....in take morajo učiteljice pač sprejeti sprejeti (in ne postavljati svoje diagnoze, ker učitelj ni tisti, ki diagnosticira motnja, vsaj po mojem mnenju).....starš pa mora pač sprejeti, da ima njegov otrok določeno motnjo......in če je pač otrok z določeno motnjo ga ne boš silil v gimnazijo (poznam tak primer in otrok grozno trpi) po vsej sili in pričakoval od učiteljev, da bodo storili vse, da bo šel tvoj otrok z motnjo v gimnazijo, ker komot lahko konča kakšno drugo, poklicno srednjo šolo, za katero se ne zahtevajo super druper odlične ocene in je taka srednja šola bolj "prirejena" otrokovi motnji.......

Ker to, da ima otrok določeno motnjo (in odločbo) še ne pomeni, da mora v šoli biti tak otrok povsod enak (dobivati petice na vseh področjih) tistim, ki nimajo monje....po drugi strani pa se nujno mora v pristopu razlikovati od otrok, ki motnje (in odločbe) nimajo......istočasno bi starši tudi radi dve stvari naenkrat.....enakost in razlikovanje.....to pa ne gre......


A res[sm=jezicek.gif]?
No mogoče, tebi delujem tako, spet nekomu drugemu kot razočaran starš, nekomu tretjemu kot zdelana proizvodnja delavka, ki ji gre pedagoško jamranje na živce, spet komu kot nekdo, ki vedno jamra ali pa kot nekdo, ki vedno pametuje, ali pa kot učiteljica, ki se vsakodnevno med jamrajočimi sodelavkami sprašuje, kaj sploh počnejo v tem poklicu, če jim je taka muka v službi biti...Kdo ve, kaj je v resnici zadaj. [sm=jezicek.gif]
Pa tako ni važno. Bistvo je to, kaj zagovarjam in hočem povedati.
In to bistvo ni nič veliko drugačno, kot tisto, ki si ga ti ti naštrikala [sm=smiley1.gif]. Da je otroke s pp potrebno vzeti take kot so in z njimi temu primerno delati. Če ti je to težko oz. če tega ne zmoreš kot starš ali kot pedagog, je treba vzroke v prvi vrsti poiskati pri sebi in ne na vrat na nos vsepovsod drugje ( neprimeren sistem, izobraževanje, ..)




mateyka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 15:37:03)

IZVIRNO SPOROČILO: patrino
Daj patrino....deluješ kot zakompleksana vzgojiteljica, ki ji ni bilo dano biti učiteljica......[sm=jezicek.gif]

A res[sm=jezicek.gif]?
No mogoče, tebi delujem tako, spet ...nekomu tretjemu kot zdelana proizvodnja delavka,


niti pod razno (z j-jem ali brez) [sm=jezicek.gif]




patrino -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 15:54:27)

No vidiš- moja slaba slovnica je lahko čisto fajn dokaz, da sem lahko kakšen razočaran in zgaran proizvodni šljakar [sm=smiley36.gif]




oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 16:58:24)

Obstajajo otroci z montnjami (in seveda odločbami)....ja.....in take morajo učiteljice pač sprejeti sprejeti (in ne postavljati svoje diagnoze, ker učitelj ni tisti, ki diagnosticira motnja, vsaj po mojem mnenju)


Se strinjam, učitelj definitivno ni tisti, ki bi moral postaviti diagnozo. Je pa tisti, ki lahko naredi veliko razliko v tem ali neko stanje pripiše lenobi ali pa se spravi do sodelavke in vpraša za mnenje oz. mogoče prisluhne staršem.




oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 17:09:27)

Da je otroke s pp potrebno vzeti take kot so in z njimi temu primerno delati. Če ti je to težko oz. če tega ne zmoreš kot starš ali kot pedagog, je treba vzroke v prvi vrsti poiskati pri sebi in ne na vrat na nos vsepovsod drugje ( neprimeren sistem, izobraževanje, ..)



Podpis. Vse se da, če se le hoče.




skuštrana -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 18:12:08)

Ker to, da ima otrok določeno motnjo (in odločbo) še ne pomeni, da mora v šoli biti tak otrok povsod enak (dobivati petice na vseh področjih) tistim, ki nimajo monje....po drugi strani pa se nujno mora v pristopu razlikovati od otrok, ki motnje (in odločbe) nimajo......istočasno bi starši tudi radi dve stvari naenkrat.....enakost in razlikovanje.....to pa ne gre......


Ti otroci so čisto normalni otroci zakaj torej ne bi imeli enakih možnosti v življenju? Zato ker imajo disleksijo in ker jim možgani delujejo na drugačen način? To ni njihova krivda, na šolskem sistemu pa je da se jim prilagodi in iz njih izvleče isto znanje kot iz otok ki disleksije nimajo . Samo na drug (prilagojen) način. Disleksija ni bolezen, niti ti otroci nimajo zmanjšane inteligence oz. mentalne sposobnosti, torej lahko komot končajo tudi gimnazijo.(tako kot je nekdo levičar, nekdo pa desničar (tudi to je bilo še ne tako dolgo nazaj nezaželjeno - biti levičar, sedaj pa imamo od svinčnikov do klavirja prilagojenega za levičarje)).

je pa res da velikokrat motnjo disleksije spremlja še kakšna druga motnja (diskalkulija,pozornost, hiperaktivnost, itd) in je potem takšnim otrokom še težje.




ronja -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (18.4.2014 18:19:28)

Oka, iskala sem na pinterestu (pinterest.com) - pod dyslexia kids, mogoče se moraš po novem logirat prej not, pa ti zato ne odpre? Ker meni delata linka, sem poizkusila. Vtipkaj pinterest, pa bi morala to dobti ven. Tam imaš milijon idej - pinaš slikce, ki so link do strani (veliko ustvarjalnih, pa receptov in pa ogromno idej za ukvarjanje/ustvarjanje z otroki, veliiiko tudi od učiteljic in kolikor sem zdaj na hitrco pogledala je tudi kar nekaj strani o pomoči otrokom z disleksijo. Klikni na boards, ko boš dala iskanje in ti bo dal ven vse strani, kjer so same take ideje - ko si narediš en svoj "fajl", ga poimenuješ - to je ta board. In glede na to, koliko ljudi ima borde za disleksijo in dislektične otroke, bi se verjetno res kaka ideja našla. Upam, da ti bo kaj v pomoč.
En fajn citat sem tam videla. "If a child doesn't learn the way we teach maybe we should teach the way he learns."




liliana -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 7:43:39)


IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana


Ti otroci so čisto normalni otroci zakaj torej ne bi imeli enakih možnosti v življenju? Zato ker imajo disleksijo in ker jim možgani delujejo na drugačen način? To ni njihova krivda, na šolskem sistemu pa je da se jim prilagodi in iz njih izvleče isto znanje kot iz otok ki disleksije nimajo . Samo na drug (prilagojen) način. Disleksija ni bolezen, niti ti otroci nimajo zmanjšane inteligence oz. mentalne sposobnosti, torej lahko komot končajo tudi gimnazijo.(tako kot je nekdo levičar, nekdo pa desničar (tudi to je bilo še ne tako dolgo nazaj nezaželjeno - biti levičar, sedaj pa imamo od svinčnikov do klavirja prilagojenega za levičarje)).

je pa res da velikokrat motnjo disleksije spremlja še kakšna druga motnja (diskalkulija,pozornost, hiperaktivnost, itd) in je potem takšnim otrokom še težje.


Ne......pa niso......imajo motnjo......imajo diagnosticirano motnjo.......niso enaki kot otroci brez motnje.......in morajo vložiti precej več truda v to, da končajo gimnazijo in osnovno šolo kot otroci, ki te motnje nimajo.......in verjetno dislektkik težko študira pravo in medicino, ker se tam mora precej učiti na pamet......prav tako nekdo z motnjo koncentracije ne more postati srčni kirurg ali kontrolor letenja.....in zato pravim, da mora take otroke tudi starš sprejeti kot otroke z motnjo in ne zgolj učitelj.......in ne sanjariti starš o tem, da bo otork z motnjo nekoč srčni kirurg.....in da lahko oz. mora končati gimnazijo......

Drugače pa tudi cerebralna paraliza ni bolezen......je le motnja, ki ne izveni in otroci in ljudje, ki jo imajo tudi nimajo zmanjšanje inteligentne sposobnosti, matematika pa jim vseeno dela težave (pa zaradi tega nimajo odločbe za ekstra status pri teh predmetih), ker gre za motnjo v delovanju možganov.......






liliana -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 7:45:37)


IZVIRNO SPOROČILO: patrino



A res[sm=jezicek.gif]?



Res......




liliana -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 7:48:00)


IZVIRNO SPOROČILO: oka

Obstajajo otroci z montnjami (in seveda odločbami)....ja.....in take morajo učiteljice pač sprejeti sprejeti (in ne postavljati svoje diagnoze, ker učitelj ni tisti, ki diagnosticira motnja, vsaj po mojem mnenju)


Se strinjam, učitelj definitivno ni tisti, ki bi moral postaviti diagnozo. Je pa tisti, ki lahko naredi veliko razliko v tem ali neko stanje pripiše lenobi ali pa se spravi do sodelavke in vpraša za mnenje oz. mogoče prisluhne staršem.


Če ima otrok odločbo, učitelj verjetno ne more pripisati njegovega stanja več lenobi........






oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 8:16:43)


IZVIRNO SPOROČILO: liliana


IZVIRNO SPOROČILO: oka

Obstajajo otroci z montnjami (in seveda odločbami)....ja.....in take morajo učiteljice pač sprejeti sprejeti (in ne postavljati svoje diagnoze, ker učitelj ni tisti, ki diagnosticira motnja, vsaj po mojem mnenju)


Se strinjam, učitelj definitivno ni tisti, ki bi moral postaviti diagnozo. Je pa tisti, ki lahko naredi veliko razliko v tem ali neko stanje pripiše lenobi ali pa se spravi do sodelavke in vpraša za mnenje oz. mogoče prisluhne staršem.




Če ima otrok odločbo, učitelj verjetno ne more pripisati njegovega stanja več lenobi........





Govorim o času, ko se težave pokažejo. Učitelj je tisti, ki poleg staršev prvi zazna, da nekaj ne gre čisto po načrtu. In takrat je zelo pomemben odnos oz. pomembna je hitrost ukrepanja. Če se zanika se postopek samo vleče. Tukaj je največja težava. V prepoznavanju. Ko je odločba spisana, se vse nekako postavi na svoje mesto in je bistveno lažje. Tisti vmesni čas pa je ob napačnem ravnanju tako staršev kot učiteljev lahko hudimano naporen.




oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 8:56:24)


IZVIRNO SPOROČILO: liliana


IZVIRNO SPOROČILO: skuštrana


Ti otroci so čisto normalni otroci zakaj torej ne bi imeli enakih možnosti v življenju? Zato ker imajo disleksijo in ker jim možgani delujejo na drugačen način? To ni njihova krivda, na šolskem sistemu pa je da se jim prilagodi in iz njih izvleče isto znanje kot iz otok ki disleksije nimajo . Samo na drug (prilagojen) način. Disleksija ni bolezen, niti ti otroci nimajo zmanjšane inteligence oz. mentalne sposobnosti, torej lahko komot končajo tudi gimnazijo.(tako kot je nekdo levičar, nekdo pa desničar (tudi to je bilo še ne tako dolgo nazaj nezaželjeno - biti levičar, sedaj pa imamo od svinčnikov do klavirja prilagojenega za levičarje)).

je pa res da velikokrat motnjo disleksije spremlja še kakšna druga motnja (diskalkulija,pozornost, hiperaktivnost, itd) in je potem takšnim otrokom še težje.


Ne......pa niso......imajo motnjo......imajo diagnosticirano motnjo.......niso enaki kot otroci brez motnje.......in morajo vložiti precej več truda v to, da končajo gimnazijo in osnovno šolo kot otroci, ki te motnje nimajo.......in verjetno dislektkik težko študira pravo in medicino, ker se tam mora precej učiti na pamet......prav tako nekdo z motnjo koncentracije ne more postati srčni kirurg ali kontrolor letenja.....in zato pravim, da mora take otroke tudi starš sprejeti kot otroke z motnjo in ne zgolj učitelj.......in ne sanjariti starš o tem, da bo otork z motnjo nekoč srčni kirurg.....in da lahko oz. mora končati gimnazijo......

Drugače pa tudi cerebralna paraliza ni bolezen......je le motnja, ki ne izveni in otroci in ljudje, ki jo imajo tudi nimajo zmanjšanje inteligentne sposobnosti, matematika pa jim vseeno dela težave (pa zaradi tega nimajo odločbe za ekstra status pri teh predmetih), ker gre za motnjo v delovanju možganov.......





Podpis pod Skuštrano.

In replika Liliani[sm=smiley1.gif]: ti otroci niso drugačni v ničemer drugem, kot procesiranju podatkov in zlaganju le teh. Če bi videla mojega sina v družbi vrstnikov ne bi niti pod razno ugotovila, da je "drugačen", če bi videla mojo hči v družbi vrstnikov bi dobila vtis, da je živahna, ki ji je treba večino stvari povedati večkrat (ampak ali niso vsi otroci taki?). Če bi pregledovala njen test v poštevanki ne bi opazila nič, ker bi bil tak kot ostali testi, samo do rešitev je prišla na drug način.

Vedno se mi ob takih izjavah, da ti otroci niso za v gimnazijo ali za na kak težji faks v misli vsili Gojimir Lešnjak. Igralec, ki se mora svoje tekste učiti na pamet in ima disleksijo. Kakšno metodo ima ne vem ampak očitno je pogruntal na kak način mora delati, če želi delati to kar dela. In to je tisto. Osnovna šola je splošna. Nekateri predmeti otroke bolj zanimajo, nekateri manj. Otroci še ne vejo kaj bi radi bili, ko bojo "veliki". Ko pa se jim to razjasni, ko najdejo svoje področje pa naj bo to pravo, medicina, igralstvo... pa se posvetijo nečemu kar jih veseli, se pravi se skoncentrirajo bolj na eno področje. In v tej dobi imajo razvite že vse kompenzacijske metode, razvite možgane, bolj razumejo svet okoli sebe. Ne gre za to, da niso sposobni, gre za to, da se naučijo na drugačen način. To pa je velika razlika. In ravno zato, ker jim sistem dovoljuje učenje na drugačen način dosegajo rezultate kot vsi ostali.

Kaj si bosta moja otroka izbrala za svoj poklic ne vem oz še sama ne vesta. Sin se je sam odločil katero srednjo šolo bo obiskoval, ravno tako se bo hči. Niti pod razno pa jima ne mislim postavljati omejitev, ker sta kao neko šolo manj sposobna narediti, še manj pa ju siliti v šolo po moji izbiri. Ampak ali ne bi morali tako ravnati vsi starši?

Je pa težko vse skupaj razložiti nekomu, ki se z disleksijo še ni srečal oz mogoče pozna eno, dve osebi, ki jo imata. Jaz opažam, da je reakcija večine najprej: "Kaj pa to je?"in potem: "Boooga. Pa saj se ji nič ne vidi". Vem, da ne mislijo nič slabega ampak moja dva nista čisto nič uboga, z njima ni potrebno ravnati v rokavicah.

Citat, ki ga je posredovala Ronja pove vse:
"If a child doesn't learn the way we teach maybe we should teach the way he learns."




ronja -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 12:35:58)

Oka, na youtubu imaš par kanalov z raznimi triki za učenje matematike na druge načine - tudi hitro množenje/deljenje na pamet itd... Nisem se še poglabljala, niti ne vem, če pride tak način v poštev za dislektike, ampak kar si opisala, izgleda blizu, poglej, mogoče najdeš kaj uporabnega. Tole je recimo en.

Mislim, da Oka in Lili govorita samo druga mimo druge: Lili ne pravi, da noben otrok z motnjo ni sposoben dosešt ne vem kaj vse, ampak da ga starši ne smemo silit in pričakovat ne vem kaj, če vidiš, da se matra že z osnovno šolo. Da mu pustimo mogoče bit kaj drugega, da ni treba, da grejo vsi na gimnazijo, da je čisto ok in si lahko čisto srečen tudi če si naredil poklicno šolo in nisi študiral. In tu ji dam prav. Oka pa pravi, da svojim otrokom noče postavljat omejitev. In tu ji dam prav. Kar hoče Lili po moje povedat, ni to, da naj jim starši postavimo omejitve, ampak da naj sprejmemo njihove omejitve. Ker jih vsak človek ima - en tu, drugi tam. Vsak lahko svoje omejitve malo preseže, če se res vrže v to in vse žrtvuje za to - vendar je tu treba bit previdetn, da se za to otrok sam odloči, da ima sam to noro strast do poklica, ki si ga želi, da je pripravljen toliko vložit v to - ne da dela to zato, ker starši od njega pričakujejo, da bo "normalen" in šel na dobro gimnazijo... Lili, popravi me, če sem te narobe razumela.

Oka, reakcija "boga" se nanaša na to, da mora kot si sama rekla, tvoja madam narediti več kot drugi, da pride do istega rezultata, ker še pač nima razvitih svojih kompenzacijskih metod. In jih še išče in to traja in zahteva napor. Napor, ki ga drugim otrokom ni treba vložit. Zato se nam otroci z motnjami smilijo, ker se morajo trudit za nekaj, kar je vsem ostalim otrokom mimogrede in sploh ne pomislimo, da se mora to kdo učit (recimo, da razumejo prebrano besedilo).
Kot si rekla, z njima ni treba ravnat v rokavicah, treba jima je pa dat list druge barve in drug font, recimo (ne vem točno kake prilagoditve zahteva njuna motnja, ampak primer od karfjolce pač). In če na nekem testu ne bosta dobila takega testa, jima bo težje. Zato se ljudem zasmilita. Ker vejo, da ne bosta vedno dobila testa druge barve. V OŠ ja, v SŠ še mogoče, na faksu ziher ne. Ja, takrat bosta že natrenirana, vem. Vseeno jima bo verjetno težje. In to je to, kar moraš ti sprejet, kar govori LIli. Da se potem sami vprašate, ali se splača recimo dat otroka nekam, kjer mu bo težko furat - lahko se splača - če si otrok to zelo želi, se absolutno splača - se bo trudil zato, ker ima pač strast do nečesa. Če pa je to bolj zato, ker pač starši težko sprejmejo, da bi njihov otrok bil rad šlosar, potem se pa res ne splača... Štekaš, kaj mislim?




ronja -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 12:42:14)

Oka, poglej še mogoče malo waldorfsko matematiko, kako oni učijo - ker učijo na res čisto drug način, bi mogoče kaj od tega prišlo parv kakemu otroku, ki se v klasičnem načinu ne znajde... Tale recimo lepo razlaga, tole je prvi del, potem ti pa itk vrže predloge za 2,.3, 4.... del, če se ti bo zdelo zanimivo:).




oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 13:37:09)

Ronja hvala za linke. Vidiš to sem pogrešala s strani učiteljic. Pa pustimo stat, je mimo...

Glede govorjenja mimo: če povzameš obe strani skupaj dobiš en tak miks, ki je zdrav. Upam[sm=smiley36.gif].

Seveda vem, da ima vsak omejitve. Jaz sem slaba v matematiki, dobra pa v jezikih (no delam pa s številkami[sm=zmeden.gif]). In niti na kraj pameti mi ne bi padlo, da grem študirati matematiko, fiziko, kemijo... Meni je vse to kristalno jasno. In vse to okoli šolanja, pričakovanj staršev, sposobnosti... po mojem mnenju velja za vse. Ker ravno tako nedislektik, ki ni domač v jezikih verjetno ne bo šel študirati francoščine in nemščine, pač pa si bo poiskal tisto, kar ga veseli. In roko na srce, v tem primeru se nihče ne bo spraševal o njegovih zmožnostih. Vsakomur bo logično, da se je odločil za to, kar ga zanima. Jaz sem sprejela že svoje omejitve in hudimano nepravično bi bilo, da jih ne bi sprejela pri svojih dveh potomcih[sm=smiley1.gif]. Vem pa, da so starši, ki se jim trojka zdi slaba ocena, primerna za kazen. Spomnim se sošolke na faksu, ki je dobesedno jokala, ker je dobila 8 namesto 9. Vidiš meni pa se smilijo taki otroci oz,. mladostniki. In tu se strinjam z Liliano: vsak tiso, za kar je sposoben. Vsak, ne samo dislektik.

Glede ede reakcije da je hči boga: večinoma sem morala pojasnjevati, da disleksija ni duševna motnja, tako, da o tem (razen tu gor) sploh ne parlamentiram več. Je pa res, da je mala prda poskusila to usmiljene izkoriščati. Zato pa pravim, da nobenega rokovanja v rokavicah, nobenega pomilovanja in ujčkanja, še manj pomilovanja. Samo sprejemanje in priložnost. In če je to tista dvojnost, ki jo je omenila Liliana,je jaz ne dojemam kot take: priznati rezultat, čeprav je npr. poštevanka izračunana po prstni tehniki, nikakor pa ne spregledati neznanja. To dvoje se meni ne izključuje. To bi v nekem idealnem svetu moralo veljati za vse šolarje. Ker roko na srce, to kar je nastalo iz našega osnovnega šolstva, pa disleksija gor ali dol ni več podobno ničemur. Pa mislim, da to ni smo moje mnenje.




liliana -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 20:09:17)


IZVIRNO SPOROČILO: oka


Ti otroci so čisto normalni otroci zakaj torej ne bi imeli enakih možnosti v življenju? Zato ker imajo disleksijo in ker jim možgani delujejo na drugačen način? To ni njihova krivda, na šolskem sistemu pa je da se jim prilagodi in iz njih izvleče isto znanje kot iz otok ki disleksije nimajo . Samo na drug (prilagojen) način. Disleksija ni bolezen, niti ti otroci nimajo zmanjšane inteligence oz. mentalne sposobnosti, torej lahko komot končajo tudi gimnazijo.(tako kot je nekdo levičar, nekdo pa desničar (tudi to je bilo še ne tako dolgo nazaj nezaželjeno - biti levičar, sedaj pa imamo od svinčnikov do klavirja prilagojenega za levičarje)).




Zakaj torej slep, gluh, otrok na invalidskem vozičku ne more imeti enakih možnosti v življenju........? Ali pa otrok s cerebralno paralizo (da se omejimo zgolj na motnjo v delovanju možganov)........? Zato, ker se jim že na zunaj vidi, da "niso normalni"......?

Večina od teh si tudi ni sama kriva, da so taki kot so.....pa se jim tudi sistemi ne prilagajajo.....oz. se jim prilagajajo toliko, da jim nudijo možnosti, prilagojene njim......

IZVIRNO SPOROČILO: oka


Vedno se mi ob takih izjavah, da ti otroci niso za v gimnazijo ali za na kak težji faks v misli vsili Gojimir Lešnjak. Igralec, ki se mora svoje tekste učiti na pamet in ima disleksijo. Kakšno metodo ima ne vem ampak očitno je pogruntal na kak način mora delati, če želi delati to kar dela. In to je tisto. Osnovna šola je splošna. Nekateri predmeti otroke bolj zanimajo, nekateri manj. Otroci še ne vejo kaj bi radi bili, ko bojo "veliki". Ko pa se jim to razjasni, ko najdejo svoje področje pa naj bo to pravo, medicina, igralstvo... pa se posvetijo nečemu kar jih veseli, se pravi se skoncentrirajo bolj na eno področje. In v tej dobi imajo razvite že vse kompenzacijske metode, razvite možgane, bolj razumejo svet okoli sebe. Ne gre za to, da niso sposobni, gre za to, da se naučijo na drugačen način. To pa je velika razlika. In ravno zato, ker jim sistem dovoljuje učenje na drugačen način dosegajo rezultate kot vsi ostali.



Očitno......zato ga pa starši verjetno niso vpisali na gimnazijo ampak na srednjo lesarsko šolo......so pogruntalli, na kak način je boljše delati, da bo v življenju uspel......

IZVIRNO SPOROČILO: oka

Je pa težko vse skupaj razložiti nekomu, ki se z disleksijo še ni srečal oz mogoče pozna eno, dve osebi, ki jo imata. Jaz opažam, da je reakcija večine najprej: "Kaj pa to je?"in potem: "Boooga. Pa saj se ji nič ne vidi". Vem, da ne mislijo nič slabega ampak moja dva nista čisto nič uboga, z njima ni potrebno ravnati v rokavicah.



Normalno, da ljudje ne poznamo vseh motenj......ker poleg disleksije obstaja še spekter motenj in vedno znova še kakšno odkrijejo......zato tudi učitelj ne more poznati vseh motenj.......ker poleg vseh teh motenj pa vseeno obstajajo na svetu še razvajeni otroci, leni otroci, razvajeni in leni starši, ki mislijo, da je njihov otrok središče sveta tudi v razredu med 28 drugimi otroci (pa ne zdaj prosim vzeti to spet kot direkten napad nate....)











liliana -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 20:11:12)


IZVIRNO SPOROČILO: ronja


Mislim, da Oka in Lili govorita samo druga mimo druge: Lili ne pravi, da noben otrok z motnjo ni sposoben dosešt ne vem kaj vse, ampak da ga starši ne smemo silit in pričakovat ne vem kaj, če vidiš, da se matra že z osnovno šolo. Da mu pustimo mogoče bit kaj drugega, da ni treba, da grejo vsi na gimnazijo, da je čisto ok in si lahko čisto srečen tudi če si naredil poklicno šolo in nisi študiral. In tu ji dam prav. Oka pa pravi, da svojim otrokom noče postavljat omejitev. In tu ji dam prav. Kar hoče Lili po moje povedat, ni to, da naj jim starši postavimo omejitve, ampak da naj sprejmemo njihove omejitve. Ker jih vsak človek ima - en tu, drugi tam. Vsak lahko svoje omejitve malo preseže, če se res vrže v to in vse žrtvuje za to - vendar je tu treba bit previdetn, da se za to otrok sam odloči, da ima sam to noro strast do poklica, ki si ga želi, da je pripravljen toliko vložit v to - ne da dela to zato, ker starši od njega pričakujejo, da bo "normalen" in šel na dobro gimnazijo... Lili, popravi me, če sem te narobe razumela.




Točno tako Ronja......




liliana -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 20:21:32)


IZVIRNO SPOROČILO: oka


Govorim o času, ko se težave pokažejo. Učitelj je tisti, ki poleg staršev prvi zazna, da nekaj ne gre čisto po načrtu. In takrat je zelo pomemben odnos oz. pomembna je hitrost ukrepanja. Če se zanika se postopek samo vleče. Tukaj je največja težava. V prepoznavanju. Ko je odločba spisana, se vse nekako postavi na svoje mesto in je bistveno lažje. Tisti vmesni čas pa je ob napačnem ravnanju tako staršev kot učiteljev lahko hudimano naporen.



To je pa podobno, kot če pokličeš k zdravniku, ko ima otrok 39 stopinj vročine......običajno te odpravijo "počakajte tri dni, ker gre za virozo".....in v 95 % običajno gre za virozo.......v malem odstotku pa lahko gre za meningitis, ko je odločilna hitrost ukrepanja....

In tako je v šoli......učitelj in starš zaznata, da pri otroku ne gre vse po načrtu......v 95 % ne gre za motnjo.......ampak za lenobo, za nedelanje doma, za razvajenost......v 5 % pa gre recimo za motnjo.....

In v obeh primerih je starš tisti, ki otroka najbolje pozna, ki ve, ali je otroka pičil klop pred kratkim (zdravnik tega ne more vedeti) ali pa otrok res, navkljub obilno vloženemu trudu doma ob branju in pisanju ima velike probleme.....in dokler otrok ne dobi papirjev, tudi učitelj ne more obravnavati otroka drugače kot ostale otroke......prav tako kot zdravnik ne more postaviti diagnoze klopni menengitis, dokler ne dobi rezultatov raznih analiz......




patrino -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 21:08:17)

IZVIRNO SPOROČILO: liliana


IZVIRNO SPOROČILO: oka


Govorim o času, ko se težave pokažejo. Učitelj je tisti, ki poleg staršev prvi zazna, da nekaj ne gre čisto po načrtu. In takrat je zelo pomemben odnos oz. pomembna je hitrost ukrepanja. Če se zanika se postopek samo vleče. Tukaj je največja težava. V prepoznavanju. Ko je odločba spisana, se vse nekako postavi na svoje mesto in je bistveno lažje. Tisti vmesni čas pa je ob napačnem ravnanju tako staršev kot učiteljev lahko hudimano naporen.



To je pa podobno, kot če pokličeš k zdravniku, ko ima otrok 39 stopinj vročine......običajno te odpravijo "počakajte tri dni, ker gre za virozo".....in v 95 % običajno gre za virozo.......v malem odstotku pa lahko gre za meningitis, ko je odločilna hitrost ukrepanja....

In tako je v šoli......učitelj in starš zaznata, da pri otroku ne gre vse po načrtu......v 95 % ne gre za motnjo.......ampak za lenobo, za nedelanje doma, za razvajenost......v 5 % pa gre recimo za motnjo.....

In v obeh primerih je starš tisti, ki otroka najbolje pozna, ki ve, ali je otroka pičil klop pred kratkim (zdravnik tega ne more vedeti) ali pa otrok res, navkljub obilno vloženemu trudu doma ob branju in pisanju ima velike probleme.....in dokler otrok ne dobi papirjev, tudi učitelj ne more obravnavati otroka drugače kot ostale otroke......prav tako kot zdravnik ne more postaviti diagnoze klopni menengitis, dokler ne dobi rezultatov raznih analiz......


Lili, sori, ampak zdaj ga pa že malo biksaš. Tu ni prave primerjave. V prvi vrsti zato, ker je dvig tel. temperature ponavadi trenuten, od danes na jutri ali še hitreje, težave otroka, ki ima motnjo niso kar tako od danes na jutri oz. iz ene na sto.
Vsak pedagog, ki to je tudi drugače in ne le na papirju, ponavadi otroka nekaj časa spremlja, opazuje, preizkuša, preverja, šele potem si ustvari neko sliko. Če je tako kot je treba, se o tem pogovori s starši, jih vpraša, če tudi oni kaj opazijo, jim po svoje svetuje, skupaj z njimi sestavi nek način dela, ki bi poskušal otroku pomagati. Če kljub temu zadeva ne gre na bolje, se ponavadi starše z otrokom napoti naprej do specialistov. Od pravih opažanj do specialista, pa je žal pot velikokrat dolga in trnjeva. Zato je veliko vzrokov. Včasih traja, da učitelj sploh opazi , da je z otrokom nekaj narobe, potem , so včasih motnje takšne, ki niso vedno tako zelo izrazite, potem je tu problem predstaviti zadevo staršem, če oni ničesar ne opazijo, potem je včasih cela večnost, da si starši priznajo in da začnejo kaj v tej smeri delati tudi doma....Spet se lahko stvar zalomi, če je učitelj zaradi svoje nestrokovnosti, preobremenjenosti itd...premalo pozoren in kljub opozorilom staršev da nekaj ne štima dolgo- predolgo, traja, da opazi, da je z otrokom nekaj narobe. In potem je tu žal pogost pojav, ko starš že pride z nekim sumom, da ima otrok neke težave, motnjo itd, pa ga pedagog v startu zabije, da je otrok drugače čisto vredu in nima nobene motnje, le lenoritis in premalo meja. Vsak primer je svet zase. Posebej in nedopustno pa ga zagreni in oteži, če zadevo nazaj vleče pedagoški delavec. Tudi starši nemalokrat zavirajo stvar, vendar jih je lažje razumeti, ker so tu zelo vpletena čustva, ko si ne priznajo, rabijo čas, da se sprijaznijo, da stopijo naprej- pedagog naj bi bil v tej smeri izobražen, podkovan in si ne bi smel dovoliti podajati diagnoz v smislu " vi ga samo navadite , da se bo učil, ...vsak otrok rabi meje...vaš otrok je zelo sposoben , vendar žal len in nezainteresiran, površen..."

Osebno sem mnenja, da pri takih primerih ni tako hud greh neizobraženost pedagoških strokovnih delavcev ( čeprav za svoje vseživljenjsko znanje in izobraženost v prvi vrsti pač skrbi vsak sam), ki jo tudi v tej smeri radi izpostavljajo, temveč ravno obratno. Preveliko učiteljev žal mnogokrat misli, da več ve, kot je to v resnici in otrokove težave in njegove probleme pri pouku radi naprtijo staršem in njihovi nekvalitetni vzgoji oz. nočejo priznati, da temu niso kos in da bi bilo dobro, da bi šli starši po nasvet h kakemu strokovnjaku, ki o tem več ve.

Ja, pa še to- učitelj lahko obravnava otroka drugače , tudi brez papirjev, saj je vendar človek in ne stroj. Marsikaj se da, če se hoče. Najbolj žalostno je to, da določeni otroci v bistvu zaradi svojih motenj niti ne bi rabili odločbe, le nekoliko več potrpežljivosti, človečnosti in razumevanja. Pa je žal pri tistih pedagoških delavcih, ki naredijo le tisto kar morajo,ne dobijo niti za vzorec, če jim starši ne prinesejo pildka z odločbo. Zato je dandanes tudi toliko odločb, ki učitelje praktično potisnejo in prisilijo v to v to, da se s tem malo drugače ukvarjajo.




liliana -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (19.4.2014 21:22:35)


IZVIRNO SPOROČILO: patrino

Lili, sori, ampak zdaj ga pa že malo biksaš. Tu ni prave primerjave. V prvi vrsti zato, ker je dvig tel. temperature ponavadi trenuten, od danes na jutri ali še hitreje, težave otroka, ki ima motnjo niso kar tako od danes na jutri oz. iz ene na sto.



Nič ga ne biksam.....ker sem želela prikazati to, da motnje vseeno še nima vsak drugi otrok, ampak imajo motnje redki posamezniki in je več tistih, kjer je faktor problema drugje, tudi pri starših in tudi pri otroku.......

Vsak pedagog, ki to je tudi drugače in ne le na papirju, ponavadi otroka nekaj časa spremlja, opazuje, preizkuša, preverja, šele potem si ustvari neko sliko.


Vsi pedagogi vseeno niso eksperti za vse (od učenja matematike, glasbe, telovadbe do prepoznavanja hiperaktivnosti, disleksije in bipolarne motnje, učenja slepega in gluhega otroka, prilagajanja programa otroku na invalidskem vozičku in ločevanja med lenobo, razvajenostjo otrok in egocentričnostjo staršev) in vsi tudi niso pedagogi s srcem......

Preveliko učiteljev žal mnogokrat misli, da več ve, kot je to v resnici in otrokove težave in njegove probleme pri pouku radi naprtijo staršem in njihovi nekvalitetni vzgoji oz. nočejo priznati, da temu niso kos in da bi bilo dobro, da bi šli starši po nasvet h kakemu strokovnjaku, ki o tem več ve.


Tako tudi misli na drugi strani veliko staršev.....in radi naprtijo vse teževa otroka pri pouku učiteljem in sistemu......in nočejo priznati, da sami niso kos nalogi.....




oka -> RE: Neorganiziranost 11 letnice (20.4.2014 10:18:52)

Liliana, Patrino ti je tako dobro odpisala, da nimam kaj za dodati. Povedala je bistvo vsega.

Upam pa, da so iz te debate kaj koristnega povlekli tako učitelji, kot starši in da bo v pomoč tistim, ki bodo zaradi opažanj težav pri svojem otroku zajadrali sem gor. Če se odmisli prepucavanja, je v tej debati veliko koristnih linkov za obe strani.




Stran: <<   < Prejšnja stran  3 4 5 [6] 7   Naslednja stran >   >>