Čas izraščanja zob sovpada z oralno fazo v razvoju otroka. Otrok v tej fazi uporablja usta za raziskovanje sveta. Pogosto pride do okužb, na katere se telo odzove s povišano telesno temperaturo. Zaradi hitrejših procesov presnove med povišano telesno temperaturo je tudi izraščanje zob pospešeno.

1. PREDŠOLSKI OTROCI

Ko izrastejo prvi mlečni zobki, otrok že počasi dobiva poleg dojenja ali adaptiranega mleka tudi gosto hrano. Čeprav še ne grize, ker še nima zob v zgornji čeljusti, se mu hrana, ki je pretlačena, že zadržuje na površini zobkov, zato je potrebno redno čiščenje takoj po izrasti prvih zobkov.

Kako otroku očistimo prve zobke?

Sekalce lahko očistimo z gazo, namočeno v vodo ali nesladkan čaj. Nič ni narobe, če te zobe začnemo takoj čistiti z zobno ščetko. Ščetka naj bo nežna, mehka in primerne velikosti za mala otroška usta. Običajno imajo ščetke oznako, ki pove, za katero starost so primerne.

Higiena zob naj postane navada, ne muka

Zob je del telesa. Tako kot od rojstva negujemo telo, je treba takoj po izrasti prvega zobka začeti z redno nego. Če zobe redno čistimo, se ta higienska navada utrdi in postane avtomatizirana.

Mnogo staršev pove, da je otrok užival pri umivanju prvih spodnjih sekalcev, ko pa so izraščali oz. izrasli zgornji zobje, ni več sodeloval. Vzroki za nesodelovanje so različni. Med izraščanjem zob imajo otroci bolj občutljivo in nabreklo dlesen. V tem obdobju začnejo bolj kot po navadi dajati v usta prste (ali celo dlan) in vse kar jim pride v roko (trde igrače, obroček na dudi in podobno). Ko to počnejo, čutijo olajšanje. Včasih se tudi ranijo, če je predmet oster ali pretrd in takrat prenehajo s tem početjem. V taki fazi naj bodo starši še bolj previdni in nežni pri čiščenju zob, da to opravilo ne postane neprijetno za otroka. Starši morajo opazovati svojega otroka in skupaj z njim najti način, kako očistiti zobe, da bodo ti čisti, hkrati pa otrok zadovoljen.

Nego zobkov naj bi čim manjkrat spremljal jok! Mogoče bi pomagalo, če bi prestavili čiščenje v bolj zgodnji večerni termin, ko otrok še dobro sodeluje in še ni razdražen ali močno zaspan. Dobre izkušnje v prvem letu življenja so začetek osnovnega zaupanja.

 

Vrstni red izraščanja mlečnih zob

PREBERITE TUDI: Ogrlice za lažje izraščanje zob niso varne!

 

Umivanje zob skozi igro

Pri otrocih, ki jim umivanje zob še ni postalo avtomatizem, naj starši večkrat na dan, po počitku in obroku, umivajo zobe. Spočitega in sitega otroka je lažje pritegniti k sodelovanju. Hrana naj ne ostaja na zobeh, še posebej, če je ta kariogena (povzroča karies). Starši morajo biti dosledni pri izvajanju ustne higiene. Treba je veliko potrpežljivosti, iznajdljivosti in fantazije, da dosežemo cilj. V knjižnicah so na voljo pravljice, ki spodbujajo otroka k čiščenju zobkov.

Otrok se v obdobju od 2. do 3. leta uči s posnemanjem in poistovetenjem. Omogočimo mu, da nas posnema tako, da si sam umiva zobe. Vendar to umivanje ni dovolj učinkovito, da bi odstranilo vse zobne obloge, vseeno pa pozitivno vpliva na otrokovo samozavest. Po samostojnem umivanju naj otrok in mama/oče zamenjata vlogi. Medtem ko otrok staršem čisti zobe, naj starši z otrokovo ščetko očistijo otroku zobe.

2. ŠOLSKI OTROCI

Malo pred šestim letom se začnejo zaradi prihoda stalnih zob majati spodnji centralni sekalci. Istočasno s tem dogajanjem se na mestu za zadnjim mlečnim kočnikom pokaže rdeča (včasih celo modrikasta) in nabrekla dlesen, skozi katero v kratkem času pokuka šestica. To je prvi stalni zob, ki izraste v ustno votlino, ne da bi pred tem izpadel mlečni predhodnik. Nekateri otroci zaznajo izraščanje kot tiščanje. Pri nekaterih se ta bolečina širi na okolico tako, da imajo občutek, da jih boli uho, večina otrok pa med izraščanjem zob nima nobenih težav.

Šestletnik, ki si brez nadzora staršev umiva zobe, lahko spregleda, da se je zobna vrsta podaljšala in z zobno ščetko ne zajame šestice. Posledica tega je lahko nastanek kariesa na še ne popolnoma izraslem zobu.

 

 

Ko se zobki majejo ...

Med šestim in sedmim letom starosti se začnejo dogajati spremembe v predelu sekalcev. V tem obdobju ima otrok že izrasle spodnje centralne sekalce, že izpadle zgornje centralne sekalce (ali so tik pred tem, da izpadejo) ter majave stranske sekalce. Otrok z majavimi zobmi težko odgrizne jabolko ali skorjo kruha in se zaradi boleče dlesni izogiba tudi čiščenju zob v tem predelu.

Izogibanje trši hrani in nenatančno umivanje povzroči kopičenje zobnih oblog in posledično vnetje dlesni v tem predelu. Starši morajo pregledati in natančno očistiti predel ob dlesni. Pri tem si lahko pomagajo s posebno zobno ščetko, ki ima samo en čop ščetin in je namenjena čiščenju posameznega zoba in roba dlesni.

 

Med osmim in devetim letom ima otrok izrasle vse stalne sekalce in šestice. Nastopi nekakšno zatišje v smislu izraščanja novih zob. Kot posledica raztapljanja korenin mlečnih podočnikov in kočnikov se ti začnejo majati in postopoma izpadati.

Med devetim in enajstim letom izrastejo podočniki in ličniki. To je čas, ko se nadzor staršev nad čiščenjem zob postopoma opušča. Pri dvanajstih letih izraste še sedmica.

Kolikokrat je priporočljiv obisk zobozdravnika za otroke?

Pedontolog (otroški zobozdravnik) običajno prvič pregleda dojenčke med šestim in dvanajstim mesecem starosti. Seznani se predvsem z otrokovimi navadami in razvadami in svetuje o prehrani, negi ter odpravi morebitnih razvad. Nadaljnji preventivni pregledi so v drugem in tretjem letu starosti. Ob prisotnem tveganju za nastanek kariesa ali nepravilnega ugriza zobozdravnik opozori starše.

Po preventivnem pregledu je vsak otrok, ki potrebuje kakršenkoli poseg, ponovno naročen k pedontologu. To so lahko posegi za preprečitev nastanka kariesa v smislu premazov zob s fluoridnimi raztopinami ali zalitje jamic zdravih zob ali odstranitev gnilobnih sprememb in izdelava zalivk (plomb).

S čim je povezan zadah iz ust pri otroku?

Pri nekaterih otrocih starši zaznajo zadah iz ust, ko se otrok zjutraj zbudi. Večinoma je ta zadah posledica izsušitve ust zaradi zmanjšanega izločanja sline v nočnem času. Nekateri otroci držijo med spanjem odprta usta, kar pripomore k dodatni izsušitvi ust. Zadah običajno izgine, ko otrok zaužije nekaj hrane ali pijače.

Ali bo stalni zob gnil, če je bil gnil mlečni zob?

Ne. Prisotnost gnilih mlečnih zob je nevarno s stališča povečanja števila bakterij v ustih, ki so povzročiteljice bolezni (zobne gnilobe). Te se zadržujejo v nepopravljenih gnilobnih luknjah in ogrožajo zdrave zobe. V času, ko ima npr. osemletni otrok že vse stalne sekalce in šestice, predstavljajo nepopravljeni mlečni kočniki nevarnost za stalne zobe. Druga nevarnost je ta, da otrok zaradi bolečih zob ne more gristi, zato se hrani z mehko hrano, le-ta pa se še bolj lepi na zobe.

S popravilom mlečnih zob zmanjšamo število bakterij v ustih, otroku omogočimo normalno grizenje ter staršem olajšano čiščenje zob. Ko popravilo zob ni mogoče zaradi otrokove starosti (18-mesečnemu otroku je težko s svedrom očistiti karies in izdelati zalivko) ali zaradi obsežnosti kariesa (če ima zgornji sekalec popolnoma raztopljeno sklenino), lahko napredovanje kariesa vsaj zmanjšamo. Pri tem so glavni starši, zobozdravniki jim samo pomagamo. Tako kot so za zdrave navade najpomembnejši starši (redno umivanje, omejevanje sladkorjev v hrani, pitje vode za žejo namesto sladkih pijač), je ključna vloga staršev tudi pri opuščanju slabih navad.

Z zdravo prehrano in s skrbno nego boste svojemu malčku omogočili zdrav razvoj stalnih zob, s tem pa zdrav, samozavesten nasmeh in dobro popotnico za dobro počutje in dobro sistemsko zdravje.