V kanadski raziskavi so opazovali 150.000 nosečnosti v obdobju od 2004 do 2014. leta. Rezultate, ki so jih objavili v časopisu Journal of the American Medical Association (JAMA), je avtorica raziskave Laura Schumer z Univerzitete v Britanski Kolumbiji interpretirala z naslednjimi besedami: »Iz najnovejše raziskave je nedvoumno mogoče zaključiti, da je vsaka nosečnost ženske, ki se zgodi v krajšem razmiku od predhodne nosečnosti, rizična.« Razmik med posameznimi nosečnostmi se računa kot obdobje od poroda enega do zanositve za drugega otroka.

V primeru, da ženska ponovno zanosi prej kot v letu dni, to nima posledic za mame, mlajše od 35 let, je pa to rizično za njihov zarodek. Poveča se namreč možnost za smrt zarodka oziroma spontani splav, smrt dojenčka v prvem letu po porodu, nizke porodne teže in predzgodnjega rojstva.

Pri ženskah starejših od 35 let se poveča ogroženost tako mame kot otroka. Najbolj ogrožujoče je, če med dvema zaporednima nosečnostnima mine manj kot devet mesecev. Dobra novica je, da ni pomembne razlike v večji ogroženosti, če je razlika med nosečnostima od 12 do 24 mesecev.

PREBERITE TUDI: Nosečnost in rojstvo: drugič

Trenutno priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pravi, da je najbolje med eno in drugo nosečnostjo počakati dve leti, najmanj pa vsaj 18 mesecev. Na podlagi rezultatov te študije lahko zaključimo, da ženski ni potrebno tako dolgo čakati, da zanosi ponovno, ne glede na to, koliko je stara. »Rezultati so pomembni za starejše ženske, ki morajo pretehtati rizičnost krajšega razmika med nosečnostmi z ogroženostjo, ki se povečuje s starostjo matere,« pravijo v omenjeni raziskavi.

VIR: b92