Ko pomislimo na otroško delo, si pogosto predstavljamo prizore iz preteklosti ali oddaljenih držav. A problem žal ni izginil. Prav nasprotno. Po podatkih Organizacije združenih narodov je danes v otroško delo vključenih več kot 160 milijonov otrok po svetu. To pomeni skoraj vsakega desetega otroka.

Prav zato 12. junija obeležujemo svetovni dan boja proti otroškemu delu, ki opozarja na eno največjih kršitev otrokovih pravic. Gre za dan, ki nas spomni, da bi moral biti vsak otrok v šoli, na igrišču ali doma s svojo družino – ne pa v nevarnem delovnem okolju.

 

Kaj sploh pomeni otroško delo?

Pomembno je razumeti, da vsaka pomoč otroka doma ni otroško delo. Povsem običajno je, da otrok pospravi svojo sobo, pomaga pri pripravi mize ali skrbi za hišnega ljubljenčka.

O otroškem delu govorimo takrat, ko delo otroku odvzema možnost izobraževanja, igre in zdravega razvoja ali ko ogroža njegovo zdravje in varnost. Gre za delo, ki je neprimerno za otrokovo starost in razvojne potrebe.

Številni otroci po svetu delajo dolge ure v rudnikih, na plantažah, v tovarnah, pri izdelavi oblačil, elektronike ali v kmetijstvu. Nekateri opravljajo težka fizična dela, drugi so izpostavljeni nevarnim kemikalijam, ekstremnim temperaturam ali drugim tveganjem.

 

Več kot 160 milijonov otrok brez pravega otroštva

Po ocenah mednarodnih organizacij je v otroško delo vključenih več kot 160 milijonov otrok, starih med 5 in 17 let. Približno polovica jih opravlja delo, ki velja za nevarno.

Največ otrok dela v kmetijstvu, kjer pomagajo pri pobiranju pridelkov, delu z živino ali uporabi pesticidov. Veliko jih dela tudi v storitvenih dejavnostih in industriji.

Revščina ostaja eden glavnih razlogov za otroško delo. Družine, ki težko preživijo, pogosto nimajo druge možnosti, kot da pri zaslužku sodelujejo tudi otroci. Posledica pa je začaran krog: otroci ne obiskujejo šole, zato imajo kot odrasli manj možnosti za boljšo zaposlitev in življenje.

 

Zakaj je šola tako pomembna?

Izobraževanje je eden najučinkovitejših načinov za preprečevanje otroškega dela. Ko otrok obiskuje šolo, pridobiva znanje, razvija svoje sposobnosti in si ustvarja temelje za prihodnost.

Vsak dan, ki ga otrok preživi na delu namesto v šoli, zmanjšuje njegove možnosti za boljše življenje. Zato si številne organizacije po svetu prizadevajo, da bi otrokom omogočile dostop do kakovostnega izobraževanja in zaščito pred izkoriščanjem.

Pravica do izobraževanja je zapisana tudi v Konvenciji o otrokovih pravicah, ki poudarja, da mora biti otrok zaščiten pred ekonomskim izkoriščanjem in delom, ki škoduje njegovemu razvoju.

 

Kaj lahko storimo starši?

Morda se zdi, da na globalni problem ne moremo vplivati. A starši imamo pomembno vlogo pri vzgoji otrok v odgovorne in sočutne odrasle.

Z otroki se lahko pogovarjamo o tem, kako živijo njihovi vrstniki po svetu. Razložimo jim, da nimajo vsi enakih možnosti za šolanje, igro in brezskrbno otroštvo. Takšni pogovori pomagajo razvijati empatijo, spoštovanje človekovih pravic in občutek odgovornosti do drugih.

Hkrati lahko otroke učimo, da so njihove pravice dragocene. Pravica do varnosti, izobraževanja, počitka, igre in družinskega življenja ni samoumevna za vse otroke na svetu.

 

Otroci potrebujejo čas za odraščanje

Otroštvo je obdobje raziskovanja, učenja, igre in ustvarjanja spominov. Ko je otrok prisiljen prezgodaj prevzeti odgovornosti odraslih, izgubi pomemben del tega razvoja.

Svetovni dan boja proti otroškemu delu zato ni le opomin na težave milijonov otrok po svetu. Je tudi priložnost, da se spomnimo, kaj si želimo za svoje otroke: varno okolje, možnost učenja, dovolj časa za igro in priložnost, da odraščajo v svojem tempu.