Zdaj sta stara šest in sedem let, čas spanja se je sicer spremenil, vendar ne veliko.

 

Oba gresta spat okoli 19.30, vsak večer. Da, tudi poleti in med vikendi. Tako napredujeta in rasteta, saj potrebujejo spanec za gradnjo telesa. Osupljivo sta aktivna.

 

Ko ju odpeljem v park, se ne ustavita. Nekega popoldneva sem poskušala z njima se obešati na igralih, pa me je dva dni vse bolelo. Vendar moji otroci to naredijo brez težave. Ta stopnja vzdržljivosti je osupljiva. Zdi se mi, da se nikoli ne utrudita in si nikoli ne vzameta odmora.

 

Seveda, ko sta v šoli, nimata enakih fizičnih izzivov, ker sta ves dan v učilnici. Imata mentalne izzive, raven učenja, za katero vem, da izčrpava. To je še posebej težko za majhne otroke, ki niso vajeni, da bi morali večino dneva preživeti v učenju in mirnem sedenju.

 

Prehod iz vrtca v šolo je velika prilagoditev. Običajno padeta v posteljo, tudi če rečeta, da nočeta spati. Morda se ne počutita utrujene, vendar sta.

 

PREBERITE TUDI: Metode uspavanja, ki škodijo otrokovemu razvoju

 

Obstaja še en razlog, zakaj se strogo držimo odhoda v posteljo ob 19.30, in to sem jaz.

 

Moj mož pogosto dela pozno, zato otroke pošljem v posteljo sama. In od 19:30 sem pripravljena na čas "zame". Poslati ju moram v posteljo, da lahko izpraznim pomivalni stroj, operem perilo in tla, ne da bi okoli hiše eksplodirali trije tornadi.

 

Da stabiliziram lastno duševno počutje. Če želim nekaj ur brati, gledati televizijo ali se pogovarjati po telefonu. Da se ne počutim krive zaradi preživljanja časa za računalnikom, ker mi ni treba početi ničesar drugega.

 

PREBERITE TUDI: No, dragi moj, danes si pa vzamem prost dan!

 

In to delam tudi za svoj zakon. Po starševstvu in celotnem delovnem dnevu potrebujeva čas zase. Preden sva imela otroke, sva vsak večer preživela skupaj.

 

Po službi sva si pripravila večerjo, se pogovorila, se nasmejala in nadoknadila izgubljeno. Zdaj tega časa ni več, razen če ga ustvariva. In morava, da se lahko brez prekinitve pogovarjava in spijeva kozarec vina, če želiva.

 

Najin zakon je temelj naše družine. Brez "naju" ne bi bilo "njih". V tej družbi, ki je osredotočena na otroke, je enostavno pozabiti. Vse naredimo za svoje otroke in naše življenje se vrti okoli njih.

 

To počnemo iz ljubezni, vendar moramo vsak večer nekaj ur nameniti sebi, ker smo tudi mi pomembni.

 

Nekega dne nas bodo zapustili naši otroci. Prešli bodo na naslednje poglavje svojega življenja, naj bo to fakulteta, služba ali zakon, nato pa bomo spet samo mi. Potem bomo imeli veliko časa, da bova sedela skupaj samo midva.

 

On je moj najboljši prijatelj in tudi ta odnos mora rasti in se razvijati. Tudi če ure zase ukradeva samo zvečer.

 

Vir: Lolamagazin

 

PREBERITE TUDI: Dragi mož, nekoč bova vse to pogrešala