Danes smo se prebudili v zimski čas. Ponoči smo uro ob treh zjutraj premaknili na drugo, kar nam je prineslo eno uro več spanja – a hkrati tudi spremembo, ki jo telo pogosto občuti bolj, kot bi pričakovali.

Premik ure je bil nekoč uveden zaradi boljše izrabe dnevne svetlobe in varčevanja z energijo. A sodobne raziskave kažejo, da koristi niso več tako očitne, posledice za počutje in zdravje pa ostajajo.

 

Ko telo potrebuje več kot uro časa

Naše telo deluje po notranji biološki uri, ki natančno uravnava, kdaj smo budni in kdaj zaspani. Vsaka sprememba – tudi le za eno uro – lahko to ravnovesje zmoti.

Zato danes mnogi čutijo zaspanost, razdražljivost ali pomanjkanje koncentracije, čeprav so morda spali dlje kot običajno. Sprememba svetlobe in ritma spanja vpliva tudi na izločanje hormonov, med drugim melatonina, ki uravnava naš občutek zaspanosti.

 

Otroci spremembe občutijo še močneje

Pri odraslih se telo običajno prilagodi v nekaj dneh, pri otrocih pa to lahko traja dlje. Njihov notranji ritem je bolj občutljiv, zato jih že majhna sprememba urnika lahko vrže iz ravnotežja.

Starši pogosto opazijo, da otrok danes vstane prezgodaj, je bolj utrujen že sredi dneva ali zvečer nikakor ne more zaspati. Otroci, ki še hodijo v vrtec ali prvo triado osnovne šole, za dobro počutje potrebujejo zelo jasno rutino – enak čas vstajanja, obrokov in spanja.

 

Rutina, svetloba in gibanje – najboljša pomoč telesu

Čeprav se ura premakne čez noč, se naše telo ne more prilagoditi v enem dnevu. Pomembno je, da mu pomagamo z nekaj preprostimi ukrepi.

Najpomembnejši je red. Poskrbimo, da bomo danes in v prihodnjih dneh hodili spat in vstajali ob istem času. Jutranja svetloba je naš naravni budilnik, zato z otroki čim prej odidimo na svež zrak ali vsaj odgrnimo zavese, da v prostor pride sončna svetloba.

Gibanje čez dan pomaga pri sproščanju hormona sreče serotonina, kar izboljša razpoloženje in pripomore k lažjemu večernemu uspavanju.

 

Zakaj nas krajši dnevi utrudijo

Z zimskim časom se dan vidno skrajša. Svetloba bo zdaj prej zjutraj, a bo zato popoldne hitreje tema. Mnogi zato občutijo večjo utrujenost, pomanjkanje volje ali celo blago otožnost.

Znanstveniki pojasnjujejo, da ima svetloba pomembno vlogo pri tvorbi melatonina in serotonina – hormonov, ki vplivata na naš spanec in dobro počutje. Kadar se zgodaj stemni, telo prej začne pripravljati na spanje, kar lahko privede do občutka manjše energije čez dan.

 

Kako olajšati prve dni po premiku ure

- Ohranjajte stalno rutino spanja – tudi ob koncu tedna.

- Poskrbite za čim več dnevne svetlobe, zlasti dopoldne.

- Zvečer se izogibajte ekranom in močni svetlobi.

- Večerni obroki naj bodo lažji in ne prepozni.

- Otrokom ponudite mirne dejavnosti pred spanjem – branje, toplo kopel, pogovor.

 

Majhen premik, a velik vpliv

Čeprav gre za spremembo le ene ure, premik časa vpliva na vsakdanje življenje – na naš spanec, razpoloženje in produktivnost. Pri otrocih pa še posebej poudari, kako pomembna sta red in varno okolje, v katerem se lahko telo in um počasi prilagodita novemu ritmu.

Z nekaj potrpežljivosti, svetlobe in gibanja na prostem bomo v nekaj dneh znova našli svoj naravni tempo – tak, ki ne sledi uri na steni, ampak tisti v nas.