Vitamin D pogosto povezujemo s soncem in kostmi, a njegova vloga v otrokovem telesu je bistveno širša. Gre za vitamin, ki deluje tudi kot hormon in sodeluje pri razvoju okostja, pravilnem delovanju mišic, imunskega sistema ter pri številnih presnovnih procesih. Pri otrocih, ki so v obdobju hitre rasti, je zadostna preskrba z vitaminom D še posebej pomembna.

Kljub temu strokovnjaki že vrsto let opozarjajo, da ima velik delež otrok – tudi v razvitih državah – premalo vitamina D.

 

Zakaj otroci vitamina D ne dobijo dovolj?

Vitamin D v telo vstopa na dva načina: nastaja v koži ob izpostavljenosti sončni svetlobi in v manjši meri s hrano. Težava je v tem, da noben od teh virov pri otrocih praviloma ne zadošča.

V Sloveniji in večjem delu Evrope je sonca, zlasti od jeseni do pomladi, premalo, da bi se v koži tvorile zadostne količine vitamina D. Poleg tega otroke – upravičeno – varujemo pred soncem z oblačili in zaščitnimi kremami, kar tvorbo še dodatno zmanjša. Tudi prehrana ni zanesljiv vir, saj živila, ki vsebujejo vitamin D (mastne ribe, jajčni rumenjak, obogateni izdelki), pri otrocih niso na jedilniku v količinah, ki bi pokrile potrebe.

 

Koliko vitamina D otroci potrebujejo?

Strokovna priporočila so jasna. Dojenčki in otroci potrebujejo redni dnevni vnos vitamina D, ne glede na letni čas.

Dojenčki praviloma potrebujejo 400 mednarodnih enot (IU) vitamina D na dan, že od prvih dni življenja, ne glede na to, ali so dojeni ali hranjeni z mlečno formulo.

Otroci po prvem letu starosti potrebujejo vsaj 600 IU vitamina D na dan, zlasti v obdobjih, ko ni dovolj sončne svetlobe.

Ta priporočila temeljijo na dolgoletnih kliničnih raziskavah in jih podpirajo pediatri ter javnozdravstvene ustanove.

 

Zakaj je dodajanje vitamina D nujno?

Ker otrok s soncem in prehrano običajno ne dobi dovolj vitamina D, je dodajanje edini zanesljiv način, da preprečimo pomanjkanje. To ni stvar izbire, temveč preventiva.

Vitamin D omogoča pravilno vsrkavanje kalcija in fosforja, brez katerih se kosti ne morejo pravilno razvijati. Pri dolgotrajnem pomanjkanju se lahko pri majhnih otrocih razvije rahitis – bolezen, pri kateri so kosti mehke in deformirane. Pri starejših otrocih se pomanjkanje lahko kaže kot bolečine v kosteh, večja dovzetnost za okužbe, utrujenost ali slabša mišična moč.

Vedno več raziskav kaže tudi na povezavo med nizko ravnjo vitamina D in pogostejšimi okužbami dihal ter slabšim delovanjem imunskega sistema.

 

PREBERITE TUDI: Rahitis pri otrocih

 

Kaj se zgodi, če vitamina D ne dodajamo?

Pomanjkanje vitamina D pogosto dolgo ostane neopaženo, saj simptomi niso vedno očitni. Otrok je lahko pogosto bolan, hitreje utrujen ali pa se težave pokažejo šele ob hitri rasti, ko telo potrebuje več mineralov.

Pri dojenčkih in malčkih je tveganje največje, saj njihovo okostje šele nastaja. Nezadostna preskrba v tem obdobju lahko vpliva na kakovost kosti tudi kasneje v življenju. Prav zato pediatri poudarjajo, da dodajanje vitamina D ni kratkoročen ukrep, temveč dolgoročna naložba v zdravje.

 

PREBERITE TUDI: Majhen vitamin z velikim vplivom na zdravje

Ali je mogoče z vitaminom D pretiravati?

Vitamin D je v priporočenih odmerkih varen. Težave lahko nastanejo le ob dolgotrajnem jemanju bistveno previsokih količin, kar pa se ob upoštevanju navodil in uporabi otrokom prilagojenih pripravkov ne dogaja.

Pomembno je, da starši ne presegajo priporočenih dnevnih odmerkov in da se v primeru dvomov posvetujejo s pediatrom, zlasti če otrok prejema več prehranskih dopolnil hkrati.