Vnetje mehurja oziroma okužba sečil je ena pogostejših bakterijskih okužb pri otrocih. Čeprav ga mnogi povezujejo predvsem z odraslimi ženskami, se lahko pojavi tudi pri dojenčkih, malčkih in starejših otrocih.

Pri starejših otrocih so znaki običajno precej jasni: otrok pogosto urinira, pri tem ga peče ali boli, urin ima lahko neprijeten vonj ali pa se pojavijo bolečine v spodnjem delu trebuha. Pri mlajših otrocih in dojenčkih pa je prepoznavanje težje, saj simptomi pogosto niso tako očitni.

Starši lahko opazijo razdražljivost, jok med uriniranjem, slabši apetit, utrujenost ali celo vročino brez jasnega razloga.

 

Zakaj pride do vnetja?

Najpogostejši razlog za vnetje mehurja so bakterije, ki zaidejo v sečila. Pri deklicah se okužbe pojavljajo pogosteje, ker je sečnica krajša, zato bakterije hitreje dosežejo mehur.

 

K okužbi lahko prispevajo tudi:

- zadrževanje urina,

- premalo pitja tekočine,

- nepravilna higiena po odvajanju,

- zaprtje,

- vmokre kopalke ali daljše sedenje v mokrih oblačilih,

- redkejše menjavanje plenic pri dojenčkih.

 

Pri nekaterih otrocih se okužbe ponavljajo, zato je včasih potrebno dodatno preverjanje delovanja sečil.

 

Simptomi so lahko zelo različni

Znaki okužbe sečil se razlikujejo glede na starost otroka.

 

Pri dojenčkih in malčkih:

- nepojasnjena vročina,

- jok in razdražljivost,

- slabši apetit,

- bruhanje,

- neprijeten vonj urina,

- težave pri uriniranju.

 

Pri starejših otrocih:

- pekoče uriniranje,

- pogosto tiščanje na vodo,

- bolečine v spodnjem delu trebuha,

- občutek, da mehur ni popolnoma izpraznjen,

- moten ali krvav urin.

 

Če se poleg tega pojavijo še visoka vročina, bolečine v ledvenem delu ali bruhanje, lahko okužba napreduje tudi do ledvic, zato je potreben čim hitrejši pregled pri zdravniku.

 

Kako zdravnik potrdi okužbo?

Za potrditev vnetja mehurja je potreben pregled urina. Pri starejših otrocih otrok odda vzorec urina v lonček, pri dojenčkih pa je odvzem pogosto nekoliko zahtevnejši.

 Če gre za bakterijsko okužbo, zdravnik običajno predpiše antibiotik. Pomembno je, da otrok zdravilo jemlje toliko časa, kot je predpisano, tudi če se stanje hitro izboljša. Ob zdravljenju je pomembno tudi dovolj pitja tekočine in redno uriniranje.

 

Kaj lahko starši naredijo doma?

Če otrok nima hujših težav, lahko starši pomagajo tudi z nekaj preprostimi ukrepi:

 - otrok naj pije dovolj vode,

ne sme predolgo zadrževati urina,

pomembna je nežna in pravilna higiena,

mokra oblačila ali kopalke naj čim prej zamenja,

poskrbite za redno odvajanje blata.

 

Pri otrocih, ki imajo pogoste okužbe, pediatri pogosto svetujejo tudi spremljanje navad uriniranja in pitja.

 

Okužb ne gre podcenjevati

Čeprav je večina vnetij mehurja uspešno ozdravljivih, okužb pri otrocih ne gre ignorirati. Nezdravljene okužbe se lahko razširijo na ledvice in povzročijo resnejše zaplete.

Zato je pomembno, da starši prepoznajo znake in ob sumu na okužbo pravočasno poiščejo pomoč. Pri otrocih namreč velja pravilo: bolje en pregled preveč kot ena spregledana okužba.