Torej... ne vem sploh kako bi naslovila tole temo..
namreč, kadar se z našo 4-letnico pogovarjamo in tema nanese na stvari oz. dogodke iz časa mojega in moževega otroštva oz. časov predno sva imela otroka, ona vedno vpraša 'Mami, oči, kje sva bla pa midva z Aljažem takrat?' ... potem začneva bluzit, da ju ni bilo - ni zadovoljna - sledi Zakaj?? in kje??? .. pa smo poskusili z zgodbico, da sta bila v mislih -tud to se je izkazalo za preveč abstraktno... pa potem zgodbica o tem, da sta bila onadva majhni zvezdici, ki sta čakali na naju ... tud to ne pali in mala dama ni zadovoljna...
tukaj potem nama zmanjka domišljije in temo zamenjamo..
me pa zanima kako vi to rešujete oz. če imate še kakšen drugačen odgovor, da ga testiram na naši punci.. morda bo pa zadovoljna

_____________________________

Svet je lep!!

midva sva mu pač povedala, da ga še ni bilo na svetu. Tudi, če mogoče ni razumel tisti trenutek, sedaj ko ima pet let razume. Ni mi lih pametno, da se mu zmišljujem, da je bil zvezdica,.... ali kaj podobnega. In če ni razumel in je vrtal še naprej sva mu rekla, da ga pač še ni bilo in da bo razumel,ko bo večji. In pol na srečo ni več vrtal. Sej bo zrastla in bo počasi dojemala stvai. z našim petletnikom se lani nismo smeli pogovarjat, da bomo vsi nekoč stari, pa da bomo umrli,... Letos pa to že sprejema kot del življenja. In zadnjič je reku, da ko bo njegov dedi umrl, da mu bo nesel vsak dan na grob sveže rožice in me je prav presenetil s to izjavo. Pa kar naprej govori, da bo on s svojo ženo in otrocmi živel v hiši eno nastropje više od nas in da bo prišel vsak dan na obisk, ki če ne ne bo videl svojega Blažija( bratca) . Počasi počasi odraščajo in dojemajo stvari. vse ima svoj čas.

Ja, jaz tudi tako povem moji 5-letnici, da je pač ni bilo. Pa o smrti tudi kar nekako dojema. Je pa zagotovo to težko otroku razumeti.

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

Moj sine je tudi tako spraševal in sem mu pripovedovala, da ga še ni bilo med nami, da je z enga oblačka kukal sem dol na zemljo in gledal, katero mamo bi imel, in potem je videl atija in mene in se je odločil.. In potem ga začnem žgečkat in tamali pravi: " Mami, še mi pripoveduj, kaj vse sem delal, ko me še ni bilo pri tebi!"

_____________________________

ROŽICA

Jaz sem prisla samo do pike v mojem trebuhu, zaenkrat.

Ko kdo umre, recem, da je umrl, da ga bodo pokopali in da ga zdaj vec ni. Da tako pace je.

Jaz sem tudi začela s tem, da je takrat še ni bilo, pa me je sama vprašala, če je bila še v trebuščku, pa sem rekla, da nekako ja, čisto majhna pikica v trebuščku. Zaenkrat smo pri tem ostali (3,5 let).

Našemu 3,5 letniku pa povem,da je takrat še z atijem okoli hodil. Pa vžge,ne sprašuje dalje. Zaenkrat.

Hm pri nas še ni bilo take dileme, midva rečeva da ju takrat še ni bilo oz. sta bili čist mali pikici v mamicinem trebuščku in čakali da zrasteta in se očitno zadovolji s tem odgovorom  , itak pa ve da otroci pridejo iz maminega trebuščka skozi luliko, tako da potem nič ne sprašuje več, ker ji je to čist logično da sta pač čakala v trebušku da zrasteta. To je to.

O ptičkih, metuljčkih in štorkljah pa kakih zvezdicah mi pa ni glih kul govorit, ker rada povem tako kot je in delno je to resnica kar ji razlagam. Pri nas tud nikol nismo imel problemov razlaganja zakaj ima bratec lulčka in zakaj ona črtico, smo na otroški način razložil in ni več vprašanj do teh zadev smo res čist odprti in tako se mi zdi najbolj prav.


< Sporočilo je popravil puncica -- 4.9.2008 7:53:29 >

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Mojega najbolj zanima zakaj ga ni bilo na poroki poleg.  In jaz mu vedno rečem, da je to bilo v prejšnjem življenju, ko še ni bilo otrok pri nas doma. In on spet vpraša "kaj sem jaz takrat spal drugje?"  V glavnem ne prideš mu do konca.

Ker se zadnje čase na žalost precej pogovarjamo o smrti in življenju je malemu zadeva dokaj jasna. Na žalost. Ko si bolan ali star umreš. To je dojel. Ni te več. Prižgeš svečko.
Kar mi je zanimivo je to kako otrok črno belo dojema te stvari. Odrasli znamo super zakomplicirat medtem ko je otroku preprost odgovor običajno dovolj. Če ne pač vrta naprej in nima predsodkov.