Aja, PS - sem novinarka, pa takih člankov ne berem več. To niso realni, no, vsaj mene so vedno zmedli in sem otrokoma delala slabo, če sem jih upoštevala... Dobre odgovore o nespanju ti bo dala tudi SeveRR - meni je ona velikokrat pomagala z nasveti, tudi meni lahko pošlješ ZS, če te še kaj zanima...

dorina, ko sem brala tvoje sporočilo, sem mislila, da berem svoje. Tudi mi imamo 8-mesečnika, ki je do nekje 5. meseca dokaj lepo spal. Sicer ne vseskozi vso noč, a se je zbudil le po enkrat, največkrat dvakrat. Jedel ponoči ni več, ponavadi pil vodo. Že nekaj mesecev pa imamo ponoči pestro. Vsaka noč je drugačna, ne vem, kaj pričakovat. Kakšno celo prespi od 20. do 6.30, včasih se pa zbuja na dve uri. Tako zdaj začnemo vstajat okoli 22.30 (spat gre ob 20. uri ali malo čez, ponavadi zaspi na flaški, sicer se težko sam uspava), potem pa na dve uri, včasih manj, včasih več. Najhuje je, ko se razčuje. Ima pa tudi neko foro, ali kako bi rekla, ko hoče spit celo flaško, če mu jo vzamem in mu hočem dat dudo, pa jo zavrača in se dere. Kaj naredit? Probala sem nasvete po knjigi Pentleyeve, nekaj deluje, a ne dovolj. Očitno je treba vsak dan znova se trudit, da bi naše dete končno spalo bolje. Enkrat bo že.

Pri nas je pa bilo tako, da se je sin začel ponoči pogosteje zbujat od takrat naprej, ko sma začela z gosto hrano. Vendar pri nas ni bilo take sile, saj je spal v najini postelji in ker sma se še dojila, sem ga samo pristavila in sma zaspala naprej. Sem ugotovila, da mu je čez dan primanjkovalo mlečnih obrokov in je to nadoknadil ponoči.

Jaz ti svetujem, da probaš poiskat vzrok in ga na čim prijaznejši način za otroka in tebe odpraviš. Lahko, da mu manjka telesnega stika, lahko da je lačen, lahko da ga zebe ali mu je vroče. Če ga še dojiš, ga podoji in mogoče probajta skupaj spat (mogoče samo par dni, da vidiš kako se obnese). Bo pa minilo, do pubertete, potem bodo pa začeli ponoči okoli hodit, pa spet ne bomo spali.

lp

Pri nas je enako. Do 5 mescev spala ko bubika. Zdaj pa se najde na vsake tok časa kakšna bolj prespana noč. Večinoma pa se zbuja na 2 uri. Imam to srečo, da jo podojim in spi naprej. Pa kar pri nama jo zdaj imam. vsak dan pa upam, da bomo spali vsaj pol noči.

...tudi pri našem bizgecu je bilo podobno...
Potem pa sva prebrala knjigo SPI, DETE, SPI, dr. Eduard Estevill-jedrnat vodnik po metodi,
trajalo je en teden in od takrat spimo celo noč.
Metoda naj bi bila učinkovita v 96%.

Toplo priporočam!!!  

Mi imamo iste težave. Koliko je star vaš otrok, da ste lahko uporabili napotke iz knjige. Jaz sem jo namreč prebrala, vendar menim, da je še premajhna. 5. mesecev.

Ojla!
Imamo problematično 5-mesečnico!!!
Lepo lepo bi prosila na kratko o vaših metodah spanja po tej knjigi Spi, dete spi. Pri nas je že noro. Mi imamo vsak dan(dobesedno!!) enako. Zaspi kot top ob 20.00, čez 10 minut se zbudi, jo potolažim v posteljici, ni šans, se dere, protestira, kriči, duda ne pomaga, flaška s čajem tudi ne, jo vzamem ven, ker imamo še 3-letnika, da ga ne zbudi s kričanjem, jo nosimo. Včasih rata, da zaspi spet hitro za 10 minut, itd..., včasih jamra in joče po uro, da nazaj zaspi.
Probali vse: ni ji vroče, ne zebe je, lačna ni, sem ji dala dodatek in ni hotela, napenja je ne, ker sem za en čas ukinila GH za probo, ampak je isto, zobki niso, ker Calgel ne pomaga, druge bolečine niso, ker svečka ne pomaga...

Kaj pa je to? Razcartanost! Ne vem, kaj si naj drugega mislim, res ne vem?! Čeprav potem spremenim svoje mnenje, ko je na rokah in se isto dere in noče zaspat. Moraš jo fejst migat, da se umiri in zaspi. Ko jo odložim iz rok, se takoj zbudi!

MENI
SE BO RES ZMEŠALOO!!!

Kako spi čez dan?
Dvakrat po pol ure, pa še to ji je ful problem zaspat. V vozičku ali jajčki zaspi, če pa je kaki šum, jo že kar hitro zbudi, ima ful plitki spanec...

Smo mislili, da smo imeli problematičnega 3-letnika, pa vidim, da je ta 100x hujša. zdaj komaj vidimo, kaj smo imeli....

Vsak nasvet je zelo dobrodošel. Upoštevala edino ne bom tega, da jo pustim jokat, ker to najraje bi (resnično), ampak zavoljo starejšega sina to ne bi prakticirala. Zakaj bi moral še on trpeti neprespane noči, ko se itak mora zjutraj vstati zgodaj za v vrtec.

Aja, da bi jo dala k sebi v posteljo? Ja, sem to prakticirala 2-3 dni, pa s eitak nisem naspala. Malo boljše sem res spala, ker sem zadremala nazaj, ko sem jo pristavila k dojki, ampak sem s ehitro spet zbudila, ker enostavno z no ne morem skupaj spati, saj sem nesproščena. Itak s eje zbujala na eno uro ali še na manj (sploh ne vem, ker nisem gledala na uro) in skozi bi visela na dojki, mene pa že boli in je konec s tem! Zdaj jo pač nosim..... 

Če bi s emi zbujala na 2 uri, bi bila pri nas milina...
 

Pri nas imamo situacijo zelo podobno. Že od malega se je zvečer zbujal na 10, 20, 30 min... To je trajalo ene 2 uri, da je res zaspal, pa je potem spal tudi vse skupaj 7 ur. No od 3 meseca dalje je pa s tem konec. Je na vsaki 2 uri, vmes se pa še ful zbuja. Je pa zadnje dni malo bolje. Kaj sem naredila? V posteljico sem mu dala blazino za dojenje v obliki črke U. Uspavam ga vedno na rokah, zdej traja 5-10 min in potem ga dam noter, stisnem blazino čisto ob njega, pa še ninico ima čez obraz ko ga uspavam, le-to potem odmaknem. Moram reči, da se je začel malo manjkrat zbujal. Očitno mu paše ta dotik blazine kot da ga nekdo objema.
Druga zadeva, ki sem jo naredila pa je ta, da ga nekje ob 23-24h (ko se spet zbudi) dam k nama v posteljo. Tega ful nisem želela, ker od začetka ful nisem v redu spala, ko je bil zraven. Vendar po nekaj zaporednih noči, ko sem vstajala 10-15x in ga mogla nazaj uspavat tudi 20-30 min, pa nisem zmogla več, ker sem bila fizično in psihično čisto na tleh. Zdej ko spi pri meni, se še vedno zbudi na 2h in je ampak potem vsaj takoj nazaj zaspi. Sem se pa tudi toliko navadila, da lepo spim zraven njega in sme veliko bolj naspana in tud čez dan mi ni težko se z njim ukvarjat. Pa s tem sem se sprijaznila, da spi pri meni. Očitno ful rabi mojo bližino, kar se vidi tudi čez dan in prav tako ponoči. Saj bo tudi to enkrat minilo.
Ne vem, če sem ti s tem kaj pomagala.

_____________________________

25.8.2007 Mark
26.9.2009 Zala

Tudi pri nas podobna zgodba. Do 7. meseca smo spali krasno. Pikica se je zbudila dvakrat na noč, sem jo podojila in smo spali naprej. Potem pa smo odšli na dopust, preboleli 6. bolezen in od takrat naprej se zbujamo na uro ali dve. Vedi, da ni le tvoj otročič takšen, jih je še ogromno, ki ne zmorejo zaspati sami nazaj, ko se predramijo. Glede člankov pa bodi zelo izbirčna kaj boš prebrala. Otroci so si različni in po moje ne morejo veljati kar neka pravila, da so lačni na tri ure, pa da spijo dve uri čez dan, pa po 6. mesecu celo noč, pa..... Evo pripenjam ti link članka v katerem pa o spanju otrok beremo malo drugače: Klik.
Tako kot so ti mamice že napisale, počivaj takrat kadar sinček spi in nikar ne misli, da delaš karkoli narobe oz. da je tvoje detece razvajeno. Pač tako je, saj ne bo trajalo večno.
Pa tista vprašanja, ki nam jih kar naprej postavljajo: "a je priden, a spi ponoči?" brrrr, ignoriraj.

Ste me kar malo potolažile, ko vidim, da nas je dosti sotrpink. Ja, bo treba pač potrpet in se sprijaznit s tem. Je pa res, da ne glede na to, kako sem včasih ponoči že sita vsega in zjutraj komaj stojim, ko je treba že ob pol sedmih pokonci, čez dan vse pozabim, ko me naš pikec spravlja v smeh s svojimi veščinami. Hecno, a ne.

Glede tiste metode iz knjige Spi, dete, spi, bi pa rekla, da nam ni pomagala. Smo jo preizkusili nekje v 6. mesecu, pa se mi zdi, da je bilo še hujše. Res pa je, da nismo vztrajali do konca, ker živimo v bloku in se je mali prehudo drl. Pa tud smilu se mi je grozno. Lahko da bi delovalo, če bi vztrajali. Pa tudi knjigo Pantleyeve sem prebrala- dosti koristnih nasvetov, ampak spet ni kaj dosti pomagalo. Tako da nam očitno ne preostane drugega, kot da počakamo, da se to preraste.

Bom poizkusila na kratko opisati metodo dr. Eduarda Estevilla (knjiga: Spi dete spi), oziroma povzeti knjigo. Drugače pa priporočam branje knjige, se prebere v urci in avtor res na prijazen način predstavi metodo.

NAJPREJ NEKAJ NASVETOV:

1. pred začetkom morate biti v metodo trdno prepričani - vsi člani družine, ki skrbijo za otroka, vsi morajo do potankosti poznati pravila od začetka do konca, da delujejo skladno in ne begajo otroka.

2. ko se lotevate postopka otrok ne sme trpeti za nobeno zdravstveno težavo.

3. avtor svetuje uporabo metode po 6 mesecu starosti, do takrat se skupina celic v možganih prilagodijo ciklu bioritma 24 ur.
Nekateri dojenčki to osvojijo sami po sebi, drugi pa potrebujejo malo pomoči.

ZNAČILNOSTI OTROŠKE NESPEČNOSTI:
- težko ga uspavamo
- pogosto se prebuja
- spi zelo rahlo (predrami se ob najmanjšem šumu)
- spi manj, kot je običajno za njegovo starost

FIZIOLOGIJA SPANJA IN BIOLOŠKA URA

• bioritem novorojenčkov je poimenovan "urni ritem", traja 3-4 ure, v tem razdobju se prebudijo, jih previjemo, jedo in spijo, po tem se vse spet ponovi
• otroci se do 6. meseca starosti prilagodijo "dnevnemu ritmu", ki je enak ritmu odraslih. To pomeni, da bi se morale dejavnosti redno izmenjevati vsakih 24 ur. Tako bi morali otroci ponoči brez prekinitve spati od 11 do 12 ur.
• 70% otrok brez težav spremeni dolžino cikla zaradi delovanja skupine celic v človeških možganih, ki opravljajo nalogo "naravne ure".
• preostali otroci pa potrebujejo pomoč v obliki majhnih spodbud, ki jim pomagajo pri "prizemljevanju" ure.
  

Glavne spodbude:
- poudarjanje nasprotja med (dnevno) svetlobo in (nočno) temo ter med (dnevnim) hrupom in (nočno) tišino
- pri napovedovanju časa za spanje si pomagajte z obroki
- otroku privzgajajte navado spanja, to pomeni, da mu pokažete, kako naj se prepusti spancu brez tuje pomoči.

OSVAJANJE NAVADE SPANJA
Kako oblikujeto kakršnokoli navado pri otroku?

• tako, da z navado združujete zunanje dejavnike in vselej ponavljate enako povezavo (pri hranjenju vselej uporabljate iste predmete: stolček, slinček, krožnik in žličko)

• tako, da se vedete samozavestno in zanesljivo

Kako se otrok izraža?
Z dejanji, ki pritegnejo pozornost in povzročijo odziv staršev. Dejanja, ki mu pridejo na misel so:
- od 6. do 18. meseca (ko začne govoriti):

• smehljanje, vzklikanje "bavbav", ploskanje
• jok, kričanje, bruhanje, udarjanje s pestjo po sebi...

- od 18. meseca do 5. leta:

• jezik mu služi zgolj kot eno izmed dejanj. Izgovarja besede, tudi take, katerih pomena ne pozna, vendar ve, da povzročijo odziv odraslih (npr. mama buba bušček)

Za neprimerna dejanja in vedenje otrok se starši ne smejo zmeniti, ker bi jih v nasprotnem primeru spodbujali. Namesto tega otroku pokažemo ustrezno vedenje.

KAKO OTROKU PRIVZGOJIMO NAVADO SPANJA?
Ko gre za učenje spanja, postopek pri dojenčku ni prav nič drugačen kot pri štiriletnemu malčku. V vseh primerih moramo:
1. pripraviti zunanje dejavnike. Sami izberite predmete, ki bodo otroka "spremljali" vso noč.
- punčko, pajaca ali medvedka
- več dud (če jih uporablja)
- kakšen plakat, obešanko, vrtiljak...ki naj bodo blizu, vendar dovolj daleč, da se ju ne zmore dotakniti.
2. določiti urnik (kopel, večerja, zbliševanje, spanje)
3. vživeti se v svojo vlogo, vesti se morate odločno in neomajno

...sedaj pa KORAK ZA KORAKOM...

• ČAS ZA ZBLIŽEVANJE: po kopeli in večerji se za 5 ali 10 minut z otrokom posvetite prijetni dejavnosti (pravljica, mirna igra...)
• ODHOD V SOBICO ZA SPANJE: ko sta v sobici, ga nežno in mirno položite v posteljico in prav tako nežno in mirno ponavljajte stavek: Ljubček, ati in mami te bosta naučila, da boš spal čisto sam. Od danes naprej boš spal tu, z obešanko...in medvedkom. Potem ugasnite luč in odidite iz sobe.
  
• če je treba - če otrok neutoložljivo joka-, ponavljate kratke obiske in zrecitirate navedeni stavek: Ljubček, ati in mami..., da ga pomirite, ne da bi ga uspavali. S temi obiski otrok čuti, da ga niste zapustili, ampak da ste nenehno ob njem in mu izkazujete ljubezen. Pri kratkih obiskih upoštevajte določene časovne presledke med njimi.
  
• 1.dan: 1. čakanje - 1 minuta; 2. čakanje - 3 minute, 3. čakanje in vsa naslednja - 5 minut
• 2.dan: 1.čakanje - 2 minuti; 2. čakanje - 5 minut, 3. čakanje in vsa naslednja - 8 minut
• 3.dan: 1.čakanje - 3 minute; 2. čakanje - 7 minut, 3. čakanje in vsa naslednja - 11 minut
• 4.dan: 1.čakanje - 4 minute; 2. čakanje - 9 minut, 3. čakanje in vsa naslednja - 14 minut
• 5.dan: 1.čakanje - 5 minut; 2. čakanje - 11 minut, 3. čakanje in vsa naslednja - 17 minut
• 6.dan: 1.čakanje - 6 minute; 2. čakanje - 13 minut, 3. čakanje in vsa naslednja - 20 minut
• vse naslednje dni: 1.čakanje - 7 minut; 2. čakanje - 15 minut, 3. čakanje in vsa naslednja - 23 minut-tako nadaljujte, dokler ne bo spal sam

Če se otrok ponoči zbudi, prihajamo v enakih časovnih intervalih k njemu in mu zrecitiramo zgornji stavek. Imamo samogovor in ne dvogovor z otrokom.

Prva dva dneva je ponavadi hudo, tretji dan pa večina že spi kot polhek.
Avtor pa v desetih dneh zagotavlja 96% uspeh.
Za uspeh se je treba strogo držati pravil in biti odločen!

Pa prijetno spanje!

P.S. Kdor metode iz kakršnihkoli vzgibov ne odobrava, naj se prosim vzdrži svojih komentarjev. Metodo sem opisala za tiste starše, ki jo želijo preizkusiti. Kot že rečeno pri nas je delovalo.

Od 6-10m tudi mi nismo spali. Ne vem, ali je bila temu kriva GH, ali zobki ali poletna vročina... ali je bilo samo tako obdobje, ki je minilo na enkrat, kot se je tudi začelo. Od neprespanih noči sem bila čisto blesava, vsaki dve uri, če ne na eno uro sem jo dojila... Šele ko sva se okoli 11m nehali dojiti, je začela ponoči spati in od takrat tudi prespi noč.
Mislim, da tukaj ne gre za izkoriščanje ali nagajanje, otrok je za to še premajhen. Te pač rabi, nekaj mu ne paše.

Sem mamica 22 mesečne deklice, ki ni ravno zaspanček in sem kar se tiče nespanja se veliko naučila. Pri nas je bila situacija podobna, po 5, 6 mesecu se je spanje neverjetno poslabšalo in je to obdobje trajalo tako skorajda leto dni.

Vzrokov za problem pri spanju je lahko kar nekaj. Kot so že punce napisale uvajanje goste hrane (posebno pri izključno dojenih ker prvič jejo nekaj kar ni tako lahko prebavljivo in dokler se jim bakterije v črevesju ne vzpostavijo), potem zobki (ki lahko bolijo preden predrejo dlesen), potem pa še osvajanje razvojnih mejnikov ki je v tem času prisotno (učijo se plaziti se, vstajati, sedeti in celo hoditi). Nekateri pač vse to še premeljejo še ponoči. Tako da je težko reči kaj bi bil vzrok.

Lahko ti rečem kako sem sama poskusila se prebiti skozi to obdobje. Vedno sem šla k njej ko se je zbudila in je jokala, najprej sem jo poskusila potolažiti v posteljici, če ne gre sem jo dvignila in jo podojila. Ko se je po 24h zbujala na uro ali manj sem jo enostavno vzela k sebi v posteljo pa čeprav bolj slabo spim če spi z nama (vseeno boljše kot sploh ne spati). Čez dan sem hodila z njo spat pa čeprav je spala samo po 20 minut. Najprej sem govorila da ne morem spat tako malo, potem sem bila tako zmatrana da sem izkoristila vsako priliko in neverjetno koliko so mi tisi kratki počitki pomagali. Potem ko je shodila pa je začela že toliko razumeti da so jo dnevni dogodki včasih matrali in je imela nočne more in spet ista pesem. Naše spanje se je popravilo ko so nehali zobki ven rast. Sedaj ji sicer manjkata še dva tako da mislim da me čaka še ena kriza. Je pa še vedno dojena in se je sama odločila da ne potrebuje dojenja ponoči (nisem jo nič trenirala), ko je to prerasla.

Rada bi še rekla to, da je potrebno paziti z gosto hrano če ni mogoče kaka intoleranca prisotna ali pa če je morda kak drugi problem kot na primer vnetje vode, ušes. Če je fantek čez dan dobrovoljček, je verjetno v redu, če pa opaziš da ni ravno ta pravi potem je morda kaj  narobe.

Kadar mi je bilo najbolj hudo in sem bila noro utrujena in zaspana sem si vedno rekla, če bi jo kar pustila jokati ker jaz potrebujem spanje bi potem postavila moje potrebe pred njene. Jaz sem odrasla in ona je majhen dojenček, ki si ne zna in ne more sama pomagati. Ko je meni hudo mi je tudo lepo če me kdo ki ga imam rada objame in potolaži. Tale misel mi je vedno dala moči da sem prebila še en dan...

Upam da hudo obdobje pri vas mine čimprej in boste vsi spet lepo prespali noč!